Rada imam jutra. Rada imam tudi meditacijo, ker mi krepi moj
čustveni imunski sistem, da mi vse teče bolj lahko.
Ali ne tako grobo, in ne ruka tako kot na makedamski cesti. Sploh
ne vem, kako zelo mi pomaga. Samo čutim, da mi usta vleče v nasmeh. Čutim, da
mi življenje pripravlja vsak trenutek zaroto, ki je popolnoma v skladu z mojo
dušo. Popolnoma v skladu s tem, kar si želim. Vse me vedno bolj in bolj vodi k
tej čarobnosti življenja. Zdaj!
Saj so še druge stvari, ki mi pomagajo, da ne ruka tako čez
dan. Velike skale so samo skalice. Pomaga mi tudi moj dnevnik hvaležnosti. Zdaj
ga že res dolgo pišem. Dolgo. Lahko bi stare dnevnike stran zmetala. Samo tako,
da se rešim stare energije. Ali bi jih pa zakopala. Kaj je zdaj s tem! Prav smešno.
Jaz. Lopata. In polno zvezkov.
Čas je.
Vleče me naprej. In vem, da je pravi čas.
Ljubim vsak trenutek dneva.
Kaj sem omenila, da mi pomaga tudi kavica, da cesta ni tako
rukasta? Seveda mi! To pa je moj lep začetek dneva. Zdaj še to napišem, pa si
jo grem skuhati!
Zadnjič pa sem si zaželela malo spremembe. Mislila sem, da
si bom naredila kavo z vanili sladkorjem. In namesto vanilje sem si vsipala v
kavo pecilnega! Takoj, ko se je začela noro peniti, sem vedela, kaj sem
naredila! Noro! Ah!
Noro pa je bilo, da sem pene dol pobrala in jo potem še
spila! Prav čutila sem, kako mi vre v želodcu! Norec! Bilo pa je zabavno!
Ljubek nabit s srčkanostjo dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čarobnost v vseh pogledih! Živim za zdaj
in to je pomembno! In ta trenutek je čaroben!
Ni komentarjev:
Objavite komentar