Seveda verjamem v angele! V resnici! Verjamem. Čutim se posebej
povezano z molitvijo sveti angel. Seveda mi je to bilo dano. Doma so bili
ateisti. Jaz sem imela močno obdobje iskanja Boga v cerkvi. Saj sem ga tudi
našla. Samo ne tam. Ampak v svojem srcu. Bog je zame bistvo. To je zame
povezanost z mojim najvišjim dobrim, z izrazom same sebe v svoji največji
lepoti. Lepoti dušo. Bog je zame povezanost s svojim srcem, intuicijo, notranjim
vodstvom. Tako je!
In ni mi težko govoriti o bogu. Ni! Ker čutim, da je to
univerzalna resnica. Najvišje dobro v vseh, največja ljubezen v vseh. Eni ga
vidijo skozi krščanstvo, drugi skozi budizem, skozi kaj drugega, ampak je v
resnici resnična povezanost z ljubeznijo v sebi. Torej navadite se na besedo
bog. To je zame dobro. to je dobra beseda.
Sami pa si nadomestite to, kako se vi počutite najbolj
usklajeno, najbolj v sozvočju in najbolj pristno v sebi. To je to.
In dovolj je definicij. Sploh mi ni treba pojasnjevati.
To deluje zame.
Včeraj sem spoznala od blizu tako super osebo! Sploh nisem
vedela, da take obstajajo! Kako dobro! noro dobro!
Adijo sem nora! In to v dobrem smislu!
Kaj je bilo to?
Drugačna! Čudna in to v dobrem smislu!
Takoj, ko smo se začeli pogovarjati, smo se začeli
pogovarjati na tako pristnem osebnem področju, kot da se poznamo že sto let! Kar
nisem navajena tolike odkritosti! Noro dobro! kar čutila sem, kako srkam vso to
milino in globine in modrost in uvide. Kar nakopičeno je bilo. To ni bilo mleko
v kavi! To je bila zgoščena smetana! To so bili zakladi srca! Nanizani na
vrvico kot perle na verižici! Adijo, kako bogastvo! To pa sem tako srečna!
Kar malo sem mogla vdihniti!
To pa je res pravi zaklad spoznati tako osebo!
Ljubek srčkan pristen unikatno lep dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je lepo, ko ga živimo pristno! Zaljubljena
sem v svoje življenje! Zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar