Seveda sem
se povabila na kavo. Še prej pa sem si kupila tako lepo obleko! Čisto moj stil. Božanska je. Mislila sem, da so mi jo že prodali. Eh, pa je nisem našla. Sem že
v roki držala dve drugi. Ne! Nemogoče! Pa jo zagledam! Čakala me je. Samo mene.
Take lepotice pa še nisem videla. Uh. Usoda je usoda!
Mislim, da
me je pisanje in navdih ob kavici potem spravil v tako dobro razpoleoženje. Tako
sem uživala ob tem, da sem kar pozabila na čas. Bila sem zadovljna. Srkala sem
kavo in dobila sem vodo z rezino limone. To pa je popolnost. Naredila sem
prostor pretočnosti, da se je pretakal tok navdiha skozi mene. Saj ne vem, če sem res
kaj naredila. Tam sem bila in sem samo pustila besedam, da so to, kar si želijo
biti.
Dan je
potekal tako lepo. Začelo se je z dobrim zajtkom. To pa me vedno razvseli. Dobra
hrana. Bila sem že kar malo lačna. Uh, kaj bo pa danes za zajtrk? Nekaj dobrega.
Malo sem si
prestavljala pohištvo. Preurejal sem si spalnico. Zdaj imam stol za
meditiranje, ki mi je tako všeč. Lahko sedim vzravano. Ravno prav nizek je, da
sežem od tal. Obožujem to.
Zvečer pa
sem šla na sprehod, kar tako, ker ni bilo vče tako vroče. Prav super je bilo. Prav
osvežujoče je bilo. Rada imam svoje življenje v polnosti. Ljubko je. Zabavno. Navdihujoče.
Vsak dan se naučim kaj novega.
Zaupam življenju,
da mi z vsemi svojimi silami stoji ob strani! Učim se zaupati.
Ljubek poetičen dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Ljubezen je v nas samih! Ste že zaljubljeni v svoje življenje?
Ljubek poetičen dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Ljubezen je v nas samih! Ste že zaljubljeni v svoje življenje?
Ni komentarjev:
Objavite komentar