petek, 23. november 2018

Izraz neponovljivosti...

Kako je lepa jesen. Rada imam barvitost pomešano z odtenki megle. Kot bi vse barve malo omilila. Čeprav jih v resnici ne more. Od vlage in vsega so še samo bolj intenzivne in žive.

Kaj ni lepo, kaj ni super, da je tako, ko se mi dogajajo zanimive stvari v življenju, da potem samo še bolj vem, kaj bi rada?! Vem! Mojstrovina v nastajanju, hkrati zanimivo na neke čudne načine in hkrati fascinantno, da me vodi v to, kar si resnično želim. Kot bi življenje klesalo z mene, kaj si v resnici želim in kaj ne rabim več - odpade!

Zanimivo pa je, da me »zanimive situacije« več ne vržejo tako s tira. Ali pa me vržejo, pa me pustijo potem krajši čas v oklepu, zmrzali, otrplosti. Mislim, da je kriva tudi vsakodnevna meditacija. To me je nekako okrepilo. Ne znam niti povedati. Pojasniti. Sicer pa tako ne rabim nič pojasnjevati.

In ko sem že ravno pri nič pojasnjevati. Ni se mi treba opravičevati, da sem to, kar sem. (Navdih po Aniti Moorjani…) Seveda ne. Zdaj se sprejemam v polnosti. Sem, kar sem. To mi je všeč. To je to! To imam v tem življenju. In všeč mi je! Zakaj ne bi polno živela sebe in celo uživala ob tem?

Poslušala sem Nancy Levin, da se tako pomanjšujemo. Kako bi presenetili sebe, če bi uresničili vse, kar smo sposobni. Zakaj pa ne?

Seveda ne gre brez Wayna Dyerya, da naj sledim svoji naravi, svojim notranjim navdihom, to vodi k izpolnjenosti.

Zdaj pa še moram omeniti samo Deepaka Chopro, ki je rekel, da je resnično zadovoljstvo biti to, kar sem, in uresničevanje sebe, da je to resnično resnično zadovoljstvo.

Rada imam navdih, ki sem ga mimogrede ujela. Vis mi govorijo enako ali podobno. Uresničuj sebe in uživaj v tem. Neprecenljiva si. Tako kot ti! Ti! Ti! Vsak je! In to je naša lepota! To je naš sijaj! To je naš čar.

Moje življenje je. Zakaj ga ne bi živela po svoje? To je resnično veselje in sreča, da lahko izražam svojo unikatnost (pikantnost) in neponovljivost. Cenim to.

Ljubek pristen sijoč pisan dan!

Cmok! Objem!












P.S.: Izbiram srčno pot zase. Tako si želim, da bi tudi vam bil kompas srce. Gremo po srčni poti! To je zadovoljstvo in to je veselje v življenju, izpolnjenost!

Ni komentarjev:

Objavite komentar