Eh, pozabimo pritoževanje.
Sploh pa, kdo se pritožuje? Ponavadi, ko imam vsega dovolj
in se potem na vreme spravim. Lahko je prevroče. Premrzlo. Preveč deževno. Premalo
deževno. Vedno lahko rečem, da je premalo ali preveč.
Zakaj pa ne bi našla lepoto tudi v tem?
Zakaj ne bi nehala z negativnim!?!
Pa saj zdaj nisem mislila, da je to bistvo vsega. Ampak je.
Kaj pa če bi znala vse bolj ceniti?
Kaj če bi začela pri sebi?
Vedno je super nekje začeti. In če začnem pri sebi, se vsaj
nekje nekaj pozna. Ostali pa so tako tako. Ko "zrihtaš" enega, se spraviš na
drugega in takrat že prvi pozabi in to je začaran krog. Če so sploh dojemljivi,
to še je potem drugo.
Danes bodimo srečni preko vseh mej, ne glede na druge!
Ljubek sijoč pristen nagajiv srčkan dan!
Cmok!
Objem!
P.S.: Življenje je čista radost in zaupanje. Vse je za nas.
Ni komentarjev:
Objavite komentar