Kaj če bi res živeli srečno
do konca svojih dni? Danes!?!
Kaj če ne bi več odlašali s
svojo srečo?
Nekaj bi še rada napisala in
navdušila me je Susan Ashley.
Imela sem nek načrt
življenja. Smer. Ali kako bi naj bilo. Saj ni bilo kaj takega. Šola, služba,
otroci, mož in lep dom. Sreča pač. Ampak očitno je življenje, Bog, Ljubezen
imelo druge načrte z mano.
Želelo je srečo zame. In očitno
je tam, kjer sem jo želela na vso silo ustvariti, ni bilo.)
Želelo se je bolj določeno
izraziti skozi mene. Želelo je več od mene! Notranjo izpolnjenost. Nadpovprečno
srečo! Potovanja! Raziskovanje globin duše. Ljubezen. Povezovanje z angeli,
vilami, palčicami, vodniki, vodnicami, Georgom, Jezusom, Kuan Yin, Oshom,
Waynom in drugimi bitji Luči.
Upirala sem se. Ampak ne
morem več!
Očitno, da je res, saj nekaj,
kar pravijo v cerkvi. Ne moja volja, Tvoja volja naj se zgodi.
Pa saj to ni v nasprotju z
mojo voljo, saj tudi Bog želi zame, da sem srečna. Samo ima širšo sliko!
Zdaj pa nekaj. Bog, če vam je
moteče, nadomestite z Univerzumom, Ljubeznijo, Lučjo, katerakoli beseda vam je
ljuba. Meni je to vseeno – ker zame to pomeni vseprisotnost, ki želi le
najboljše zame in za ves svet.
Tako je to! zdaj pa vam želim
čudovit sijoč pristen nagajiv in zadovoljen dan!
Cmok!Objem!
P.S.: Življenje te ljubi! Bog te ljubi, točno tako - takega kot si. Živi to! zdaj!
Ni komentarjev:
Objavite komentar