Kojc za zdaj!

Kako zanimivo! Spet berem Kojca. Martina Kojca. Učbenik življenja! Kot bi bil napisan za zdaj. Za današnje čase. Zdaj vem, zakaj se mu reče učbenik. Bolj kot vadim po njem, bolj razumem, kar je v njem. Upam, da potem bolj živim tako. Trudim se. Pa saj sam reče, da sprememba ni lahka.

No, piše.

Vedno, ko je boj med voljo in domišljijo, domišljija zmaga. Zares! Torej, kar si predstavljamo, zmaga.

Kje je naš fokus? Kaj si lahko predstavljamo?

To, kar iščemo, to najdemo.

Kaj iščemo, dobro, pozitivno ali slabo? Negativno?

Se pritožujemo? Ali iščemo lepoto?

Nič ni dobro ali slabo. Samo je.

Pomembno pa je, kaj gledamo.

Ne vem, zakaj imam tak občutek, da vedno preberem kaj novega. Kot bi čisto na novo brala! Pa jo berem vsaj petič ali šestič.

Misli so gonilna sila, močnejša kot sto konjev ali konjskih moči! Tako pravi Kojc. In verjamem!

Kaj si predstavljamo, to je.

No, bolj in večkrat si to prestavljamo, bolj je utrjeno.

Prepričanja! Ta tema še je le zanimiva.

Bolj kot v nekaj verjamemo, bolj se to uresničuje. Bolj to opazimo vsepovsod in bolj smo še trdni v to. Lahko verjamemo, da smo rojeni pod srečno zvezdo. In to potem vedno bolj zaupamo, kot nam okoliščine potrjujejo, ker to želimo videti, verjamemo in to se nam dogaja. Vse se nam dogaja v prid.

Kaj pa če verjamemo obratno? Da smo rojeni pod nesrečno zvezdo? Potem to opazimo vsepovsod in to vodi v še več nesreče. To se nam potrjuje. Zato misli odločajo, kam usmerjamo pozornost in kaj verjamemo.

Če pa nam nekaj ni všeč, lahko spremenimo. Čimveč krat si predstavljajmo sebe drugače. Na vse možne načine. Potem pa nam to postaja bolj naravno, novo mišljenje in počasi to bolj postajamo.

Zdaj pa praksa! Vadimo to! zares!

Ljubek sijoč pristen iskreno lep zanimiv dan poln sijaja!

Cmok!

Objem!

P.S.: Življenje te ljubi. Dopusti mu!