Sproščanje pomaga. Zame je sproščanje branje knjige. Ima tako smešne prizore, da ne morem verjeti, da so resnični. Ali da se jih kdo spomni ustvariti. Nastala je vsa zmešnjava v odnosih in me prav zanima, kako se bo to razpletlo. Sedaj sem nekje na polovici.
Knjige so zabavne. Je pa potrebno, da vnesem vmes malo
sočnosti. Plesa. Gibanja.
Z mačko Bliss sva se tako uskladili, da niti mijavkati več
ne rabi. Samo pogleda me, ko je skledica na pol prazna. (V resnici še ima na tri
četrt polno in ji že nasipam.) Zjutraj imava usklajen urnik, da jo spustim
noter ali ven. Popoldne imava siesto z branjem, ko se pride malo božati in
cartati. Zvečer pa postane nemirna, ko bi rada šla ven. Kdaj se mi zdi, da bi
prav rada, da bi zamijavkala. To si želim! Takoj! Želim VEN, sem rekla! In bi
zraven glasno mijavkala, dokler ji ne bi ugodila.
Zanima me, kako sem se jaz prilagodila družinskemu
življenju, ko sem bila majhna, da sem bila čim manj v napoto. Tudi jaz nisem 'mijavkala',
ampak sem našla pot, da sem bila zadovoljna in sem dobila to, kar sem si
želela. Lahko sem raziskovala naravo in hodila na dolge sprehode. Ali sedela v
sobi in slikala. Pisala dnevnik. Igrala odbojko z otroci – vsak večer ali si
pekla koruzo z njimi. Zanima me, ali sem s tem, ko nisem tečnarila, prikrajšala
sebe. Postala sem nekako samozadostna in neopazna, brez problematična, in še mi
je zdaj kdaj ljubše, da nisem videna. Ni mi pa to koristilo. Zdaj pa bi rada
bila slišana in videna. Rada bi bila sprejeta kot to, kdo sem. Seveda se na
novo odkrivam in odstranjujem to, kdo nisem. Vseeno pa bi rada bila čisto
sprejeta. To si lahko podarim samo jaz sama. Jaz sem lahko ljubeča, sočutna
mati sama sebi, ki pa ji ni vseeno za moje potrebe. Sama sebi sem lahko vse,
kar si želim, da bi dobila. Sama do sebe sem lahko materinska. To bi se
občutilo dobro. To bi se občutilo pomirjujoče. Samo sebe lahko upoštevam in
slišim. Ne rabim odobravanja! Nikogar.
(Tu ne gre za obtoževanje, kaj nisem dobila od mame, ker je
ona dobila še veliko veliko manj od mene. Saj ni mogla vedeti. Dala mi je
neštetokrat več, kot je sama kdaj koli dobila.) Želim si samo dati občutek, da
sem dobra taka kot sem. To mi moja mama tudi zdaj pove in res tako misli.
Počasi odraščam in ponosna sem na to. Tudi tako, da si
dovolim biti videna in slišana, ter da si podarim vse, kar si želim prejeti.
Ljubek srčkan ljubeč navihan jasen blažen harmoničen bogat
zabaven vesel živahen radosten pester pisan miren žlahten strasten edinstven fantastičen
veličasten razkošen dan poln božanskega obilja.
Sledi svojemu srcu! Izjemna si! Mogoče ti kateri stari
vzorci več ne služijo, zato jih samo opusti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar