Mačka v meni... prede!?

Prej sem poslušala pomen sanj. Kako me to spominja na babico! Sedla sem pri njej na klopi. Iskala po sanjski knjigi. Se poskušala spomniti čimveč podrobnosti. Potem še je ona šla po neko drugo črno knjigo. Tam je iskala pomene. Tako sva se obe zakopali v moje sanje in našli kaj presenetljivega.

Kako mi je to bilo v veselje. Kako umirjeno sproščeno vzdušje je bilo pri njej. Polno ljubezni. Imela me je rada z vsem srcem. Čutila sem, da imava nekaj posebnega. Obe sva bili to, kar sva. In točno taki sva si bili blizu in zaupnici. Hvaležna sem, da sem to doživela.

Prej sem poslušala, kako katera žival kaj pomeni v sanjah. Slučajno sem začela poslušati pri mačkah. Čas je, da se nehaš pomanjševati. Čas je, da zavihaš rokave in začneš stopati na pot sanj.

Uresničevanje. Pristnost. Naključje!? Pa kdo še verjame v to! Naključji ni!

Še prej pa sem slišala, da je preveč stresa v našem življenju. Ali si ga povzročamo sami, ali drugi. Stres nam izžema energijo iz nas, nas izčrpava. Ne glede, kako dobro mislimo, da ga prenašamo, ni dober za telo. Dolgoročno povzroča bolezni. Odpornost na stres ni krepost. To je tako, kot bi se navadil na kamen v čevlju. Ne bi ga pa mogel odstraniti. Vedno bi te nekaj tiščalo.

Danes je zame čas sprostitev. Pitje kave. Čaja. Zajtrk. Vse v čisto počasnem tonu. Toliko, da se ravno kam premaknem. Komaj čakam malo sonca potem in sprehoda.  

Ljubek pristen sončen dan v tvojih najljubših barvah!

Cmok! Objem!

P.S.: Srečna sem, da sem, kar sem. Tako sem zgled drugim, da so pristni. Vsak zase hodimo po srčni poti. Tako je!