Prav cenim take dneve, ko samo sem. To je moj užitek. Stvari
tečejo bolj v počasnem tonu. To pa mi tudi ugaja. Počasi pijem kavo. Uživam ob
zajtrku. Spila sem moj zeleni sok. Meditirala. Zdaj je že več kot leto, ko
meditiram čisto vsak dan. To me povezuje z mojo naravo. Pristnostjo. Umiri vse
vrveže miselne konice v meni. Vsaj za malo.
Kaj ni zanimivo, da je smeh zdravilo za vse? Srce postane
bolj lahkotno. Že davno so govorili, da je smeh pol zdravja. Danes bom ga
sigurno vnesla kaj v svoj dan. Vedno se mi zgodi kaj norega in nepredvidljivega,
kar me nasmeji.
Komaj čakam na kino zjutraj! To pa si tako želim pogledati! Komaj
čakam! Juhu! To pa bo božansko! Seveda je film o Queenih. To pa res komaj čakam!
Juhu! To pa mi je tako dobra glasba. Karkoli je povezano s pristnostjo me
navdihuje! V vseh pogledih! To pa si res želim pogledati!
Kam me vodi pot danes? Poezija moje duše naj določa pot. Zadovoljna
sem tukaj, kjer sem zdaj in se že veselim vsega, kar še je pred mano. Zdaj imam
lepo življenje! Sedim ob oknu. Pišem. Gledam te puhaste oblake. Nebeško modro
nebo. Čisto me prevzame.
Včeraj sem se vozila domov (ponoči… logično…), tudi pred
včerajšnjim. Bile so tako lepe zvezde. Videl se je mali voz. Ali vsaj kvadrat. Karkoli
je že bil. Božansko! Tako so me posrkale s svojo lepoto. Prav čas se je
ustavil. Tako so neverjetno lepe. Vsak dan bil lahko gledala zvezde in se ne bi
nikoli naveličala. Zakaj pa jih ne? Tako kot sončne vzhode in zahode. To pa
prav obožujem!
Ljubek zvezdnat dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Živim pristno srečno življenje. Sem v procesu postajanja, vseeno pa sem že vse, kar sem. Želim izraziti svojo dušo in tako sem navdih drugim, da naredijo enako zase.
Ni komentarjev:
Objavite komentar