Počutim se odlično. Kako super mi je, da sem lahko to, kar
sem. Rastem. Sem že hkrati vse in sem hkrati proces nastajanja. Novo. Sveže. Kako
super mi je, da nisem skala. Nekaj v meni že kdaj teži k temu, da bi vse ostalo
nespremenjeno. Še bolj pomemben pa je del, ki me vabi naprej. V globine, v
pristnost, v polnost življenja. Raziskovanje srca.
Tako rada berem. Imela sem pikico časa, pa sem hitro
prebrala par vrstic. Nič ni treba biti, postati, zrasti do ne vem kake mere. Nič
ni treba delati na sebi, da bi lahko bili srečni. To je res. Kaj me zdaj
zadržuje od občutka sreče? Samo moja prepričanja, da se še mora ne vem kaj
zgoditi, da bom srečna. Ni res! Zdaj v tem trenutku sem lahko srečna. Že slišim,
kako čaj vre. Počasi bo pripravljen tudi zajtrk. Pišem. Kaj pa še sploh rabim
več za srečo? Nič. Samo pripravljenost in odločitev, da sem srečna zdaj.
Poslušala sem tudi Deepaka Chopro, da vsak dan dodajamo k
svoji zgodbi. Je vse po starem? Je kaj svežine? Odraža mene in kaj si želim? Je samo
ponovljena navada? Dajmo danes priložnost, da je najlepši dan do zdaj. Vse je le zgodba, ki jo ponavljamo v sebi. Še želim živeti to? Ali želim ustvariti kaj drugega?
Pomembna se mi zdi tudi tema samosprejemanja. Vsi smo
drugačnost pisanost barvitost doživetij, čutenj, osebnosti. In kot taki
celoviti. V tem je naša lepota. Nič ni manj ali več. Smo, kar smo. Sem, kar
sem.
Zdaj pa že diši zajtrk. Kava me kliče. Ljubek srečen dan (brez
občutka krivde…)
Ljubek izjemen pocukrano sladek dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Živim svoje srčno življenje in želim, da je kompas nam vsem srce. India Arie "I Am Light" (https://www.youtube.com/watch?v=OL-gxfx2QtY)
Ni komentarjev:
Objavite komentar