Razkošje navdiha...

Rada imam deževne dneve. Kar drugače je. Vse se umiri. Vse se sprosti. Še bolj lahko je samo sedeti na sedežni, piti kavo ali čaj in brati knjigo. Kje imam kakšno svečko? Lahko bi si jo prižgala. Malo svetlosti in žara pa vseeno ugaja.

Si upam biti danes drzna in malo zadremati popoldne? Ali po kosilu? Samo tako, ker lahko. Malo, da presekam to hitenje in si res spočijem. Mogoče bi lahko naredila tudi meditacijo.

Sonce se je malo poslovilo, kar naenkrat se je preklopilo v pravo jesen. Rada imam ta čas. To je moj čas. Vem, saj poletje tudi. Pa saj pomlad tudi. Pa saj zima tudi. Vsak letni čas ima svoj čar. Dnevi postajo krajši in tako imam več časa za spanje. Bolj me kliče dom. Želim si še bolj urediti toplo gnezdo.

Nekaj v meni se umirja.

Drugi del mene pa me kliče k gibanju. Komaj čakam, da grem na sprehod. Danes bom pustila kolo doma. Sprehodila sem bom malo naokoli. Kako nisem imela časa zadnji teden za to. Prav pogrešala sem. Rada imam naše mesto.

Veš kaj? Sem najbolj srečna, kar sem lahko? Zakaj ne? Nič se ne rabi spremeniti, da sem srečna. To je samo moja odločitev.

Gibanje mi je tako pomembno. Tudi vzravnanost. Malo se pretegnem. Razširim roke, kot bi razširila krila. Res je. Krila imam. Zakaj ne bi letela?

Kaj če mi kaj ne uspe? Potem poznam en način, kako ne gre. Poskusim drugače. Kaj če tako ne bo šlo? Potem spet poskusim drugače. Priznam, da sem se nalezla pozitivizma Toniya Robbison. Kako uživam v tem. Mogoče bi si sposodila katero knjigo od njega. Vem, da je sestra že dolgo in to mislim res dolgo nazaj Prebudite velikana v sebi. Še več si želim tega. Razkošja navdih.

Rada imam svoje življenje. To pa že želim priznati… in samo zato imam rada jesen, ker je branje na sedežni moj najljubši čas...

Ljubek pristen sijoč dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!!!

P.S.: Živimo pristno in iz srca. Danes živim svoje poslanstvo, da sem srečna in s tem sem navdih drugim, da so srečni tudi. Tako je. Pa ti?