Meni! Meni! Meni!

Tako rada imam dobre pogovore. Tako. S prijateljicami. Kako rada poslušam o morju. In seveda govorim. To je harmonija in ravnovesje. Rada imam tako sproščenost. Rada imam tako lahkotnost. Kava pa je tako seveda obvezna zraven.

Rada imam povezanost z višjo silo, notranjim vodstvom, vesoljem, bogom, višjim jazom…
(katerakoli beseda je že…). Direktno. Meni namenjeno. Osebno. Vse je tukaj. Vse je na dosegu roke. Samo v naravno grem ali na sprehod ali uživam ob kavi ali kopeli. Samo sprostim se. In povezanost je tukaj.

Tako rada imam navdih. Zdaj berem Alena Cohena. Rada imam njegov smisel za humor in jasnost, s katero razlaga, da smo vredni, da smo že celi, da smo že vsa ljubezen.

Jaz sem vredna. Jaz sem dragocena. Jaz sem cela. Jaz sem ljubezen.

Tako kot ti. Ti si vredna (vreden). Ti si dragocena (dragocen). Ti si cela (cel). Ti si ljubezen.

Tako je!

Čutim neizmerno zadovoljstvo, da sem lahko to, kar sem. Da lahko živim po svoje. Da sem lahko pristna v vseh pogledih. To mi je privilegij, ki ga srkam vedno bolj!

Nekaj sem včeraj spoznala med pogovorom. Ljudje okoli mene so lahko nesrečni. Lahko so celo jezni. Lahko so naveličani. Lahko so brezupni. Lahko so zadirčni. Lahko so čisto vse. To pa niti malo ne more biti ključno za moje počutje. Sprejemam. Tako so se odločili. Sprejemam. To je njihovo. Nič nima z mano. Jaz pa sem lahko srečna ravno v vsaki situaciji, če se tako odločim. Če sem kar tako neizmerno srečna, kaj pa mi to more? Čisto nič!

Torej! Kje je danes fokus? Pri sebi!!! Torej! Pri meni! V meni! Tako je!

Ljubek sijoč pristen dan! Cenim vas!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes odpiramo svoja srca ljubezni, ki je že v nas. Nič nam ni treba narediti, nikamor nam ni treba iti. Samo povežemo se s svojim srcem. Tam je že ves zaklad. Tako je.