Eno dovolj?

Moja ura je samo dvakrat na dan točna. Pa še to ne vem, kdaj. Točno. Velika ura je. Z rimskimi številkami. Vedno mi je bila všeč. Dragocena je, ker hrani veliko spominov. Od zadaj imava napisano letnice in kam sva potovala. Z alkoholnim flumastrom, da ne bo zbledelo.

Danes je čas, da menjam baterijo.

Kaj če bi bil danes dan vprašanj.

Lahko bi bil.

Seveda.

Kaj lahko danes naredim, da se počutim boljše?

Kaj če bi bilo kar eno vprašanje dovolj?

Lahko.

Seveda.

Komaj čakam, da se odpravim s kolesom v center! Tam se že vidim na vrtu kavarne. Lahko s knjigo, lahko, da bom pisala. Kaj če bi šla k Dravi!!!?! Uh, tam je tako lepo! To bom naredila. Komaj čakam!

Neverjetno me privlači knjiga Martina Kojca. Koliko vsega je vedel. Zanima me, če obstaja kakšna skupina, ki dela po knjigi Učbenik življenja. Če ni nobene, mogoče. Bi mi začeli?

Kakšno zaupanje veje iz njegove knjige. Brala sem jo pred spanjem. Potem pa kar nisem mogla nehati brati. O tem, kako je vse, kar se nam dogaja dobro in zaželeno. Za nas. Samo za nas. (Saj ne. Tako je čisto za vsakega.)

Želim si še iti v bukvarno. Tam že dolgo nisem bila. Kako bi rada raziskovala! Uh, vleče me tista debela knjiga SSKJ. Adijo je lepa. Res debela. In to mislim res debela. Saj imam vse na internetu. Ampak knjiga je knjiga. Rada imam otipljivost knjige.

Včeraj je bila tako lepa luna. Skoraj polna. Skoraj se je videla skozi oblake. Prekrivala jo je tanka tančica. Ne pregosta. Okoli nje pa še je bila rahlo ožarčena čipka svetlo rumene barve. Videla pa sem zanimivo samo eno zvezdo. Samo eno. Kar blizu lune. Lepo je bilo. Rada imam čarobnost noči. Mir.

Ljubek dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!

P.S.: Že zaupamo? Vsaj malo!?! Dajmo no!!!  Sara Bareilles - Brave (https://www.youtube.com/watch?v=QUQsqBqxoR4)

P.P.S.: Bi še bil kdo za to, da začnemo delati skupaj po Kojcu? Kot bralni krožek, le s svojimi izkušnjami! Napredni bralni krožek...