Vse je po
mojem okusu. Popolnost tega čudovitega trenutka.
Tišina je. Samo
ptički pojejo. Samo sem. Zdaj, tukaj v tem čarobnem času.
Rada živim. Rada
imam to pisanost. Rada imam lepoto. Rada imam naravo, a vseeno v mestu. Rada se
razvajam. Rada si privoščim.
Cenim lepoto
narave, belih labodov, ki tako spoščeno lahkotno plujejo po reki. Rada imam
šumenje vetra. Res živim v lepem mestu. Popolnost.
Zdaj je
sonce osvetlilo reko. Ampak samo velik krog, kot reflektor. Ga že ni več. Pa je
spet tukaj. Voda tako lepo migota v zlatih bleščicah sonca. Ljubko je tukaj.
Listje tako
lepo šumi, nežno plapola. Ravno mi je eno seme padlo po hrbtu in me tako
prijetno žgčekalo. Nekaj jih je padlo na računalnik. Kako mi to polepša dan! V polnosti!
Čisto k meni
je prišel majhen ptiček. Tako je smešen. Ljubek je. Še več jih je. Vrabček. Cela
družina ima srečanje pod drevesom. Kako sem vesela, da sem se odločila, da
zavijem sem. To me tako osrečuje!
Zelo cenim
pogovore. To pa mi je tako bogastvo. Rada imam raznolikost. Včeraj sem kar
naglas rekla, na to še niti pomislila nisem.
Zdaj pa so
še račke prišle zraven… Saj niso male račke. Samo proti labodom so. Na poti sem
sem videla tako dobro kavarno. S fotelji! Na njih so vzorci vrtnic! Kako razkošje.
Ampak so nekaj kopali tam v bližini, tako da zaradi hrupa nisem silila tja. Bom
pa sigurno šla kaj tja ta teden.
Neka velika
kapljica je padla na ekran. Komaj sem jo obrisala, je padla še ena. Pa kaj se to
ponavlja. Samo zdaj čisto na rahlo dežuje. Zadnji čas, da vzamem parelino vedno
zraven. Ampak je tako toplo, da je prav osvežino čutiti kakšno kapljico na
koži. Saj bo verjetno nehalo. Krošnja še me zdaj lepo ščiti. Sonce je in
dežuje. Lepo. Poletno. Ljubko!
Je že nehalo... samo vetrc še malo pihlja... pometo mi je semena iz računalnika... škoda!Ljubek pristen dan, moje drage, moji dragi!!!
Objem!
P.S.: Življeje se dogaja ta trenutek. Kako si ti kaj?
Ni komentarjev:
Objavite komentar