nedelja, 22. april 2018

Norost...

Kako me glasba spravi v dobro voljo. Vedno naletim na naključno nenaključno dobro glasbo v avtu. Kar ne morem, da si je ne bi dala bolj na glas. In si pela zraven. Na glas! Saj ni pomembno, če je prav, samo, da uživam zraven!

Videospoti pa so tako kot celi film. Nekateri. Obožujem! Ne morem se jih naveličati. Pa kako božanske obleke imajo. Božansko!

Vauuuu!

Dobro ej!

Danes pa komaj čakam, da se dobimo s kolegicami, da malo poklepetamo o vsem. Karkoli. Nič ni izven meja. Edino ena omejitev je. Brez jamranja. To bom pa že jaz poskrbela. Vedno so rešitve. So? So. Samo odpreti se moram za njih.

Boris Vene je tako dobro napisal, da je definicija norosti, da vedno ponavljaš iste stvari, pa pričakuješ, da bo nastalo kaj novega. Drugačnega. To pa je res norost.

Rada imam ščepec norosti. To me vedno dela bolj pristno. Imam »kao pisno dovoljenje«, da sem lahko pristna. Samosvoja. In se zagovarjam na norost. Malo moraš biti nor, da preživiš v tem svetu. In da dobro skozi prideš.

Ampak ne gre samo, da prideš skozi. Meni je pomembno vedno bolj, da sem srečna. To je to. Polnost vsakega trenutka se izraža na moj poseben način. Karkoli to pomeni. Karkoli me osreči! To je to!

Srečen ljubke dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Objem!









P.S.: Življenje je živa poezija. Tvoje ja! (Pa moje tudi!) Tvoje tudi! LETEĆI ODRED - Hej lutko lutkice (https://www.youtube.com/watch?v=OuoWFqw39-M)

Ni komentarjev:

Objavite komentar