Bila pa sem vedno tudi na lovu za popolnim penkalom. Spomnim
se, kako dobrega sem dobila iz Nemčije. Tako lesenega. Imela sem enega živo
oker rumenega, ki sem ga tudi oboževala. Na zadnje sem imela enega s sovicami,
ki pa je žal poknil pokrov. Ravno včeraj sem ga mogla vreči v smeti. Nisem ga
mogla oživeti. Zdaj pa imam turkizno zelenega, kot morje, z zlatimi pikami.
Spet se navajam pisati z nalivnim peresom. To se mi zdi tako
elegantno. Prisrčno. Pisanje z dušo. S toplino. Na začetku se je pero malo
upiralo, saj je bilo zasušeno. Zdaj pa že lepše in bolj tekoče piše. Lepo je. Prav uživam v tem. Imam lepo pisavo. Nisem niti vedela, da tako hitro pišem. Verjetno
dolga leta šolanja pustijo posledice. (Ampak zdaj lahko pišem karkoli si želim!
Uuuuu, saj vem! Svetovno!)
Ni zanimivo, da imamo vse v sebi. Vso ljubezen. Vso radost. Vso
srečo. Samo malo se je zasušila. Ker je nekaj časa nismo tako dosledno
uporabljali.
Malo več pozornosti rabi, da se spravi v tek. da dobi zagon.
Naši možgani so naravnani tako, da vse negativno bolj zagrabijo. Učim se in
navajam, da bolj dolgo cenim vse dobro. Tako ostane občutek bolj dolgoročno v
meni. Komaj čakam, da vse to raziščem.
Tako kot je bilo zasušeno penkalo, tako je z možgani. Bolj so
navajeni glodati negativno. Lahko jih naučim drugače. Saj ji že zdaj malo
fokusiram drugam. Ampak zdaj bom pa še bolj zavestno. Če je kaj dobrega, bi naj
opazovali to vsaj dvajset sekund. Potem se to še bolj okrepi. Zanimivo!
Ljubek dan poln ljubezni, pristnost in veselja!
Cmok! Cmok!
P.S.: Danes raziskujemo notranjo lepoto! Čudoviti ste! Oto Pestner - Tople Julijske Noči (https://www.youtube.com/watch?v=C_fDS_efNnk)
Ljubek dan poln ljubezni, pristnost in veselja!
Cmok! Cmok!
P.S.: Danes raziskujemo notranjo lepoto! Čudoviti ste! Oto Pestner - Tople Julijske Noči (https://www.youtube.com/watch?v=C_fDS_efNnk)
Ni komentarjev:
Objavite komentar