Kako mi je fajn, da imam sesalec, ki mi sesa medtem, ko pišem. Ne rabim noreti po hiši in pozorno prečesati vsa tla. Sam vse naredi! Jaz pa lahko pišem! Pa pod posteljo. To pa se mi zdi, da mu je najljubša točka. Pa moja tudi! Vse ven privleče! Iz vseh kotičkov. Jaz pa se niti prepogniti ne rabim. Počutim se kot princeska na zrnu graha. Kako razkošje! To pa je luksuz.
Zdaj je omagal. Dala sem ga ponovno polniti. Rdeč je. Tako seksi barve. Pa še koristen! Vse mi posesa!
Kako se pa jaz dam polniti, ko ne zmorem več? Upam, da ne čakam do zadnjega trenutka! Da mi že vse lučke utripajo rdeče! Potem sesalec samo obstoji. Tako pa je tudi pri meni. Želim se polniti malo po malo. S sprehodi. Pisanjem. Slikanjem! Branjem! Raziskovanjem! Fotografiranjem! Včeraj sem brala tako dobro knjigo! To pa res obožujem.
Sin je spekel pico. Tako, ki še ima sir pod robom! Prvič! Zadolžena sem bila samo, da dam jajčka gor. Počakam tri minute… in popolnost! Knjiga je bila tako privlačna, da sem jih pustila mogoče štiri, mogoče pet minut… predolgo. Bila so trda. No, ampak pica je bila izvrstna. Testo tako mehko!
No brala sem o tem, kako se avtor Alan Cohen uleže zvečer v posteljo. (Nič kaj neobičajnega. Vem. Saj jaz se tudi.) Si da roko na srce in se vpraša, ali je živel danes življenje, kot si ga želi. Če je dajal ljubezen, jo prejemal, preživel kvaliteten čas s prijatelji, v naravi... se počuti izjemno zadovoljen.
Prvo vprašanje. Kako bi sploh rada preživela dan?
Drugo. Sem ga res preživela tako?
Roko na srce. Danes je nov dan preostanka mojega življenja. Zakaj ne bi bil lep in po moje?
Pristen dan čisto po svoje! Praznovanje!!!
Cmok! Cmok! Objem!
P.S.: Danes pa cartanje v polnosti!!! Boyz II Men - I'll Make Love To You (https://www.youtube.com/watch?v=fV8vB1BB2qc)
Ni komentarjev:
Objavite komentar