Privoščila sem si kavo v kavarni z najlepšim razgledom v
mestu. Oobžujem pogled na miniaturne ljudi spodaj. Polno streh. In vse stavbe,
ki izgledajo ogromne od spodaj, postanejo bolj domače. Ne tako vzvišene nad
mestom. Ljubko je tam.
Želela sem sedeti na terasi, pa je sonce preveč sijalo. Nič ne
bi videla na računalniku. Nič. Preveč bi mi osvetlilo vse skupaj.
Uživam v vožnji s kolesom! Čista popolnost! Hitrost je ravno
prava za po mestu. Veter v laseh. Parkiram pa lahko čisto v bližini kavarne,
trgovine ali kamorkoli sem pač namenjena. Pa še zdravo je. Razgibam se! Naredim
nekaj za svojo vitalnost! Pa še prej sem kot z avtom! Traja celo večnost, da
najdem parkirišče. Tu pa bum! Pridem! Parkiram! Delam premike vmes! Lažje! Milijon
krat lažje! Pa še bio!
Razvajala sem se tudi tako, da sem si kupila lepo krilo. Tako
za nagrado. Pikasto. Lepo izgleda. Nekaj drugačnega in hkrati vsestransko. Po mojem
okusu.
Kar ne morem, da ne bi uživala v tem čudovitem soncu. Rada imam
to vzdušje. Spomladanskosti. Daje mi svežino in nov zagon.
Kaj si v resnici želim delati v življenju?
Kaj lahko počnem neprestano? Komaj čakam, da se zbudim in
delam to naprej? Sem vsa navdušena, da me potem potegne vase… čisto.
Poslušala sem Jamesa van Praga. Poslušalka ni vedela, kako
se naj odloči. Ali se naj preseli v eno mesto ali v drugo. Potem jo je vodil,
da je zaprla oči, si dala roko na srce. Predstavljala si je, kako bo čez deset
let v enem in drugem mestu. Takoj je vedela odgovor. Zanimivo.
Ljubek dan poln raziskovanja in srčnosti!
Cmok! Objem!
P.S.: Ljubimo danes z vsem srcem... Življenje je čudovito!
Ljubek dan poln raziskovanja in srčnosti!
Cmok! Objem!
P.S.: Ljubimo danes z vsem srcem... Življenje je čudovito!
Ni komentarjev:
Objavite komentar