torek, 24. april 2018

Snegec beline...

Želela sem si na dolgi sprehod. Res dolgi. Imam eno lokacijo, ki mi je še posebej pri srcu. Reka. Šumenje valov, malo gozdička. Super za branje knjige v senci. Vključuje vse, kar mi je pomembno. Narava. Lahko fotografiram. To bi tako ali tako lahko bil vsak kotiček ob reki… (Nisem zahtevna. Ali pač! Na to sem ponosna!)

Ni daleč. Vseeno pa se peljem z avtom. Malo. Kar naenkrat dobim čudovit preblisk. Vse se mi je zlilo skupaj. Kaj pa če bi šla na B lokacijo? Klopca pod drevesom. Velik zaliv. (Reka. Plus točke.) Gozd. (Plus plus.) In še nekaj je! Kavarnica! Sedim lahko čisto na špicu. Kot romantična scena na Titaniku! Popolnost! (Glavni zadetek!)

Zadovoljna, ker me je v zadnjem hipu preletela tako dobra ideja, uživam v vožnji tja. Blizu.

Vzamem fotoaparat. Poslikam okolico. Laboda. Račke. Potem pa zapiha veter. Ogromno cvetoče drevo je zasipalo travnik in reko s svojimi milijoni cvetnih lističev. Kot bi bil praznik! Kot bi slavila in bi me zasipali z nešteto drobnimi krogci iz papirja. Samo lepše! Krošnja je šumela v rahlem vetrcu. Pod njo pa je snežilo v belini nežnih lističev. Božansko! Cela reka je bila polna snežnih pikic. Potem sem čakala v zasedi. Ni bilo več vetrca. Samo tu pa tam je padel kakšen listič. Ampak neverjetno izjemno!

Čas za branje pod drevesom v senci. To ni navadna klopca pod drevesom! To je klopca z ragledom na jadrnice, na reko, na celoten zaliv. In edina tam je v senci. Počasi sem se približevala. Zasedena! (Že od začetka sem jo imela na očeh.)

Usedem se kar blizu. Ne preblizu. Na beton. Še vedno v senci. Imela sem toliko stvari ob sebi, da sem se počutila, kot da taborim. Skoraj… Se bo že odpravil? Bil je očka s hčerko. Daj no, saj bo šlo, gremo malo bolj hitro. Že cel čas fotografiranje po gozdu sem ga imela na očeh. Če bi se slučajno vsal, bi tekla tja kot nora. Ampak se ni. Zdaj pa so se njegove minute privilegija iztekale. Res se je začel pakirati! Bingo!

Tako sem uživala tam v senci. Račke so prišle k meni. Brala sem. Potem pa sem še osvojila špic terase. Kavarne, ki je čisto ob vodi. Čisto blizu. Na mojem najljušbem kotičku. Res je lepo življenje! Kava pa je bila izjemna!

Ljubek pristen srečen dan!

Cmok! Objem!









P.S.: Ustvarjamo čudovito lepo življenje! Bruce Springsteen - Jersey Girl  (https://www.youtube.com/watch?v=fIXRW6gF4hQ)

Ni komentarjev:

Objavite komentar