Všeč mi je tvoja...

Kako lepi čaroben sončni zahod je bil včeraj. Bila sem pri Kužnem znamenju v Mariboru. Kipi spredaj so postali temnejši. Ozadje pa je žarelo kot sredica ognja. Živo rumeno. Poetično. Pravljično. Kot bi zažgalo vso kugo stran.

Seveda ni šlo brez moje najljubše kave, če sem že bila v mestu. In to late machiato z okusom lešnika. Božansko. Kraljevo. Stolp cerkve je tako lepo žarel v soncu. Samo ena stran je bila osvetljena bolj močno. Kar bleščal se je v svoji lepoti.

Je pa res, da sem šla včeraj izven svoje cone udobja. Občutek je bil fantastičen. To moram še večkrat ponoviti. Izjemno! Tako kot je izziv ustvariti nekaj novega, kar še včeraj ni bilo. Pesem. Sliko. Kosilo skuhalo z ljubeznijo. Novo kombinacijo oblačil… Tako bi si enako lahko določila za korake izven mojega kroga udobja. Za zabavo. Ker je potem občutek neverjetno zadovoljujoč. Prav ponosna sem bila nase. In sem še!

Včeraj sem prebrala, da so imeli skupino. Tam je predavatelj (Alan Cohen) določil, da eden po eden pridejo naprej in drugi jim bodo dajali komplimente. Napisal je, da je bilo vzdušje, kot bi nad skupino pljusknil val nelagodja. Ogromen val! Ni to zanimivo. Namesto, da bi uživali v komplimentih, so bili zaprepadeni in prestrašeni. Zanimivo. To si pa nisem mislila.

Če nekomu zavrnemo kompliment in ga samo površno sprejmemo, je kot bi darilo zavrgli. Drugemu potolčemo vse dol. Ni to zanimivo. Če pa ga iskreno sprejmemo, pa kar zažarijo (in mi tudi…)!

Danes ste odlični točno taki kot ste! Ravno zaradi tega, ker ste točno taki kot ste!

Ljubek pisan dan! In res je, čudviti ste! V polnosti!

Cmok! Cmok!

P.S.: Kakšen kompliment bi si dali sami? Podarite kompliment tudi komu drugemu... Babybird - You're Gorgeous (https://www.youtube.com/watch?v=3GzpcN3vy_Q)