Po jutru se dan pozna...

Zbudila sem se zgodaj zjutraj. Sonce je že tako lepo kukalo v mojo spalnico. Pozna se že, da je pomlad vedno bolj razkrita v svoji moči in lepoti. Nekje sem že videla trobentice cveteti. Tiste, male ljubke rumene.

Kaj pa pomlad v mojem življenju? Se že kaj širi?

Imam tako lepo življenje. Tako lepo mi še sploh ni šlo. Neznansko sem zadovoljna. Imam čudovit udoben dom. Spalnico z ogromno posteljo, kjer spim kot angelček. Ustvarjam. Doma sem v mestu, ki mi je ljubko, domače. Zlezlo mi je pod kožo. Cenim, da imam vse tako blizu. Kavarnice. Trgovine. Seveda bistveno. Avto, da imam svobodo gibanja tudi na dolge proge. Rada sem tukaj kot sem. Imam neprecenljivo družino. Prijatelje.

Nekaj pa moram priznati. Neverjetno uživam v dobri hrani. Danes sem si naredila tako dober zajtrk. Božansko. Če se mi že dan tako začne, potem ne more iti nič narobe.

Rada imam jutra, ko se mi nikamor ne mudi. Dan si lahko ustvarim po svoje. Z dišečo kavo, ki jo pijem z užitkom.

Danes je dan za razvajanje! Kdaj pa ni?

Ljubek dan moje drage, moji dragi!

Lepo praznujte dragocenost materinstva! Praznik je!

Cmok! Cmok!










P.S.: Ljubljeni smo točno zaradi tega, kar smo! Mati, bodiva prijatelja - Oto Pestner in Simfonični orkester Gimnazije Kranj (https://www.youtube.com/watch?v=QQ_HSy7TPAU)