Imam tako mašinco za kavo. Vijolične barve, ki peni tudi mleko. Specialno. Profesionalno! Potem vstavim kapsulo s kavo. Mešanico kave. Spenim mleko...
Danes pa sem pustila kar včerajšnjo kapsulo noter. Slučajno sem pod nekim čudnim neznanim kotom ujela, da teče nekam svetla kava ven. Bleda. Takoj sem ustavila pretok. Takoj mi je bilo jasno, da sem pozabila menjati kapsule.
Vem. Včasih ne rabi biti jutro, da še spim. No mislim, da sem še malo neprisebna. Sem si pa skuhala zdaj XXXXXXXL skodelico kave. Do roba. In še malo penic gor. Pa saj je dobra. Kar. Bom vsaj dolgo uživala ob njej…
Včeraj sem si pospravila avto. Po dolgem času. Posesala. Pomila.
Tako lepo sonce je bilo in čas je bil, da ga pošteno spoliram. Nagradila sem se
s kavo. Tkao znan glas se mi je zdel zraven mene. Kot gospa iz Ptuja, ki smo
bili skupaj v Tuniziji. Pogledam jo. enako kratki lasje. Poslušam. Enaki ptujski
naglas… Vse je štimalo. Obrnem se k njej in ji rečem: »Kaj mi smo bili skupaj v
Egiptu?«
Dobro, da je to preslišala. Poznali pa smo se čisto od
drugod, smo skoraj sosede! Tako me je bila vesela, in kar dolgo smo klepetale! Pestro!
Zanimivo, da sem preko Tunizije in Egipta prišla do sesede iz sosednjega bloka!
Lepo je življenje in tako prikupno se vse porihta!
Prijatelji so vsepovsod. Najprej pa sem prijateljica sebi!
Ljubek sijoč dan poln ljubzeni do sebe!
Cmok! Cmok!
P.S.: Pomlad je tu! Svežina pristnosti že brsti v polnosti! Ivan Rebroff - Kalinka (https://www.youtube.com/watch?v=p3sISfYjL3w)
Ni komentarjev:
Objavite komentar