BOŽANSKO!!!

Danes sem tako dobre volje! Prav božansko je! izjemno! Fantastično!

Daj da vidimo, kakšno bo vodilo za danes!

Hm, zanimivo. Da je lahko tako enostavno. Verjetno pa je res.

Kako sem lahko tako skrivnostna?

Pa saj nisem. Vedno me imajo. Eh, zbriši to. Kako me imajo, je čisto vseeno. Važno je, da vem, kako sem jaz. No, kdo sem jaz.

Tako sem srečna, da živim v tako toplem kraju. Sedim na sončku in uživam. Vpijam tople žarke. Vse me pregreva, da si še bolj polnim akumulator. Tako lahko potem sijem močno, tudi če sončka ni.

Vsi smo sonce.

Vsi imamo sonce v sebi.

Če res sledimo soncu, je vse jasno. (V resnici sem želela napisati, če res sledimo srcu, je vse sončno. Pa sem naredila tipkarsko napako. Potem pa že mora tako biti.)

Če res sledimo svojemu srcu, je vse sončno.

Mi smo luč sveta. Mi smo sonce sveta. Danes pa res sijmo. Saj se niti ni treba truditi, to nam je naravno dano. Samo pristno živimo. Samo smo to, kdo smo.

Sem ti rekla, da je čisto enostavno.

Tvoje srce je polno sonca. Zdaj pa sij. Dan in noč. (Še noči so bolj sočne, če so obsijane s soncem (iskrene strasti ljubezni).)

Uživaj mi, na polne. Sveti. Pokaži svoje sonce!

Ljubeč nagajiv navihan razigran miren razkošen zabaven vesel edinstven radosten bogat blažen bleščeč harmoničen pristen slasten strasten sončen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v to, kdo si. Ti si sonce. Naravno ti je, da siješ! (Tudi ponoči.)

VSAK DAN JE MOJ DAN!

Rada imam petke! Tudi, če so sredi tedna! Kaj če bi vsak dan bil petek!? Pa saj je lahko! vsak dan je lahko moj srečen dan! Enostavno! Zakaj pa ne! Jaz odločam!

Spet sije tako lepo sonce in obožujem to! Rada imam toploto, ki jo oddaja in nežno zlatost vsega, kar obsije. Rada imam pozlačen svet! Počutim se tako bogato! Srečno! Zadovoljno! Vsega imam dovolj!

Vsak dan je lahko petek – nov začetek!

Rada imam novo knjigo, ki sem jo začela brati. Je zanimivo napisana. Čeprav sem si obljubila, da bom prebrala samo eno poglavje, prej ko začnem pisati – sem že prebrala tri. Bila sem prav presenečena nad sabo, kako zlahka sem preskočila konec prvega poglavja! Kaj sem že na trojki! Kako!!! Še sebe sem prelisičila! Če pa je bilo tako zabavno! Všeč mi je bilo! Bi malo namignila o čem!? Hmmm? Mogoče.

Zdaj pa sedim zunaj na soncu in se senčim. Drugače nič ne vidim na ekran mojega ljubega vijoličnega mini prenosnika!

No, kako pa je tvoj dan?! Je kaj petkast!?? Če ŠE ni, si ga pa naredi tako!

Gospod na parkirišču me je vprašal, če je ta dober avto – Mercedes – moj? Takoj sem odgovorila, da ne ŠE. Tako smo se smejali. Mislim, da je bil z njegovo mamo. (V resnici sem vozila zelo dobrega Mercedesa avtomatika, ki mi je prirastel k srcu. Ampak, če bi res izbirala, bi si izbrala kakega dobrega BMW-ja. (Kateri pa ni dober!?)) Smejali pa smo se. Tudi moj avtek obožujem, saj je tako zanesljiv. Božanski je. Pa še biserno bele barve, kaj tudi nima vsak! Sicer pa, zakaj bi se primerjali! Daje mi svobodo in to je pomembno, moj avtek!

Uživaj mi, čuj!

Ljubek sončen pester petkov miren ljubeč razigran razkošen iskren prijazen blažen bogat harmoničen nagajiv hvaležen dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v dobro! Vse je zate! Le zaupaj!

SLIŠIM...

Slišim vodstvo. Moje vodstvo mi govori. USTVARJAJ. PIŠI.

Vedno. Vedno je ob meni. Vedno je tu zame.

Razen, če se nič ne dogaja. Kot zdaj. Potem pa samo ustvarjam naprej. ali sem v miru. Ali uživam. Ali samo sem. ali grem na sprehod.

To ni tečen glas, ki piska v mojih ušesih. To je nežen opomnik. Sprehod?

To je samo. Sprehod. Vprašaj.

Ne še! A- aa! Kaj ne vidiš, da berem in je tako zanimivo! Pa tako lepo mi je. zavita sem kociko. Mačka Bliss leži na meni in drema. Kako ji lahko naredim kaj takega in jo vržem s svojih nog na mrzla tla. Nikoli!

Tako mine nekaj časa. Mogoče celo ur.

Spet slišim.

Sprehod. Vprašaj.

Sonce že skoraj zahaja. Vse se blešči v zlatih valovih igranja senc skozi drevesa listja. Vabi me. Kot bi mene ta svetloba žgečkala. Čisto narahlo. Nežno. Gozd me kliče.

Samo malo še, no. Malo.

Spet mine nekaj časa. Malo manj kot prej.

Sprehod. Vprašaj.

Dobro no! Dobro! Danes še res nisem bila.

Pobožam mačko. Navdušeno ji rečem, če greva v gozd. Sprehod?

Nič odziva.

Tako jo spet pobožam. Potegnem noge izpod nje. Grem proti vratom. Tudi Bliss se vstane. Me prehiti. Se ustavi in se pretegne ravno pred mojimi nogami. Enkrat še bom kje padla čez njo. Potem pa greva.

Gozd je še vedno čaroben. Vse se sveti skozi špranje zlatih sončnih žarkov. Vse tako lepo šumi in je prav božansko lepo. Sveto. Pomirjujoče.

Domov pridem napolnjena. Zadovoljna.

Moja intuicija pa je tiho. Nič ne reče. Niti to, da mi je rekla, da je vedela, da sem to res potrebovala.

To je bilo za mojo dušo.

Tako bi bilo vedno, če bi le večkrat poslušala intuicijo. Mogoče jo bom danes malo prej. Danes je nov dan.

Uživaj mi. Tudi v gozdu. Posebej v gozdu!

Ljubek kreativen uživalski razigran miren razkošen radosten blažen ljubeč bogat spontan čaroben izjemen harmoničen hvaležen sijoč dan poln božanskega obilja!

Sprosti vse v vse dobro, kam te vodi intuicija. Nikoli ne bo priznala, ampak ima prav!

PREČIŠČEVANJE

Je preteklost res preteklost, če jo znova in znova povabljam v ta trenutek?! Pa jo res?!! Če o nečem skozi razmišljam, potem jo že.

Razmišljala sem o vplivu, ki ga imajo ljudje name. Nočem biti pod vplivom neumnosti. Niti negativnosti. Včasih pa imam občutek, da se kar pojavijo v mojem življenju. Kaj mi želijo povedati?

Lekcija bi lahko bila, da postavim bolj jasne meje.

Lekcija bi bila, da res še bolj poslušam sebe.

Sanjalo se mi je, da smo se na izletu ob jezeru podali po dva in dva. Šli smo vsak na svojo stran. Pa vseeno sem še slišala glasne glasove druge osebe, da nisem mogla biti v tišini. Kaj šele, da bi slišala sebe.

Tako imam včasih občutek, da kaj nasilno pride v moj svet. Vsi dobronamerni nasveti, ki so bolj zakamuflirane zapovedi. 'Jaz imam prav in poslušaj me. Drugače se ti res slabo piše! Boš videla.'

To me kar vrže s tira. Zares. Rabim nekaj dni, da se prečistim. Ali tednov. Pa ima to res kaj opraviti z mano?! To so samo mnenja, ki jim dajem preveč pozornosti ali preveč energije. Ni čudno, da ne izvenijo. Ni čudno, da še me preganjajo glasovi v sanjah.

Zdaj to spuščam.

Ni pomembno, kaj si drugi mislijo. Pomembno je, kaj jaz ustvarjam s svojo vibracijo.

(Tudi, če me stisne v želodcu, ko kaj vidim, ni treba, da mi pokvari ves dan. Ali teden. Ali sploh kaj. Hvala, si rečem pri sebi. Ampak, ne hvala. Jaz se najbolje poznam in točno vem, kaj bom naredila s tvojim predlogom. Nič.)

Zaupam. Vse je dobro.

Uživaj mi.

Ljubek srčkan sijoč pristen ljubeč zabaven razkošen razigran razvajalen harmoničen miren radosten hvaležen pogumen čist bogat blažen slasten dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se. Ti veš kaj je najboljše zate. Druge glasove pa razredči z veliko dobrega. Razvajaj se. Ustvarjaj. Narava meni najbolj pomaga.

 

VREDI! ČUJ!!!

Hej, kako si kaj danes? Zares?!

Jaz sem danes vredi, bi rekla. Veselim se sprehoda v gozdu, pozneje.

Čakaj, kako sem, zares?! Pa dobro. Sproščeno. Umirjeno. Malo pa tudi še zaspano.

Kaj se dogaja globoko v meni?!

Čutim mir, glede vsega, kaj se dogaja. Tudi to bo minilo. Hkrati pa me je strah spremembe. Čeprav vem, da samo sprememba lahko prinese spremembo na boljše. ironija. Ali ciničnost…

Čutim igrivost. Čutim blaženost. Čutim sebe. Čutim. To je dobro, čutim.

Kaj pa če bi, čisto zares razkrila svoja prava čustva?!

Hmmm. Nekako zaupam, da bo vse dobro. Zaupam, da bo vse še boljše. tudi zdaj sem dobro. Cenim vse, kar imam. Cenim, da sem to, kdo sem. sprejemam se. Vedno bolj. delam na sebi. (To je spet druga tema, ker se mi dozdeva, da bi lahko naredila še več.) Počutim se tako vznemirjeno od veselja, kaj bo in hkrati malo v zategnjenosti, ker ne vem, kaj me zares čaka. Sem nekje vmes.

Rada bi opustila stare navezanosti na stalne goste žalost, krivdo, trpljenje, majhnost, relativno revščino in ostale neumnosti. Vem, da v resnici niso moje, da sem jih vsrkala vase. To se je dogajalo več let, celo desetletij. Zdaj pa bi si rada prečistila sistem. Rada bi zaživela polno v svoji luči in sijala močno. Na polne. Z vsem srcem.

Pa saj lahko sijem polno, močno in z vsem srcem!!! Zdaj! Nič me ne ustavlja. Nič me ne more ustaviti. Samo poslušam vodstvo. Sledim srcu. (Čeprav ne slišim zdaj nič.) Ob pravem trenutku me bo poneslo naprej. očitno, da sem zdaj na odličnem kraju. Torej je vse dobro.

No, torej, kako si pa ti?! Zares?!

Uživaj mi!

Ljubek pristen srčkan ljubeč srečen sijoč svetel miren blažen bogat harmoničen hvaležen razigran razkošen radosten vesel iskren pester pristen dan poln božanskega obilja!

Res mi uživaj! Brez heca, zdaj! Na polne mi uživaj!

PREBUDI RADOST

Spanje je dobro, saj me ustavi v razmišljanju, sploh če je kaj slabega. (Skrbi.) Tako naslednji dan začne čisto na novo. Sveže. Če le ne vlečem naprej včerajšnjega dne. Meditacija mi ogromno pomaga, da ostajam sveža. Tako se zares priklopim na vir Ljubezni. v meni se prebudi ali obnovi radost, ki mi objame vse, kdo sem. Obožujem te trenutke.

Preteklost je samo sled, ki ostaja za mano. Izbriše jo že naslednji val, kot pri barki.

Razen, če jo želim vnašati v ta trenutek in jo podoživljati?! Seveda ne. Zdaj želim uživati sočnost tega trenutka.

Rada pa bi si tudi razčistila pri sebi, kaj si želim.

Umirjeno življenje.

Pristno izražanje.

Iskreno cvetočo ljubezen.

Delo, ki ga opravljam z veseljem.

Zanesljiv avtek.

Božansko obilje.

Resnična prijateljstva.

Igrivost in sproščenost.

Obsijanost s soncem.

Zdravje.

Pa to bi bilo to. Želim uživati življenje, ne samo preživeti. Želim uspevati. Želim cveteti.

To ali še kaj boljšega!

Kaj pa si ti želiš?!

Uživaj mi, čuj.

Ljubek pristen igriv lahkoten radosten blažen pustolovski bogat harmoničen iskren zabaven vesel radodaren razkošen razigran miren mogočen veličasten dan poln božanskega obilja!

Razcveti se. V vseh pogledih! Čudovita si. Sprejmi božansko obilje, ki je zate, zdaj. To pomeni vsega več kot dovolj. (Na vseh področjih življenja, ne samo materiali plati.) Pa saj si to želiš?! Kajne?!!

FOKUS NA DOBRO

Veliko časa me potegne v stare misli. Pa kaj se je zgodilo, kaj bi lahko rekla in naredila, kaj bi lahko naredila drugače! Kaj so sploh ljudje s tem mislili?! Kaj sem naredila ali rekla kaj narobe, da ja ne bi koga prizadela. Samo tako. Mlejem. V sebi. Ponoči. No, to bolj tu pa tam, če me res kaj pretrese.

Počutim se kot ujetnica preteklosti. velikokrat. To mi pobere toliko energije! Ne samo, da zapravljam čudovite trenutke sedanjosti, ubadam se s trenutki, ki so že minili in na preteklost nimam več nobenega vpliva. Končano je. Zaključeno. Če lahko še kaj spremenim, spremenim. Če ne pa samo pustim tako kot je. naučim se lekcije, vzamem sporočilo vase in znanje upoštevam pri naslednji situaciji.

Brckanje po preteklosti in prav in narobe mi samo škodi. Nobena analiza mi ne more dati več, kot vseh sto prej, ki sem jih že naredila. Kaj se imam iz tega za naučiti?! To je to!!! Potem pa živim naprej!

Ja moj logični um pa cveti na iskanju krivca in pravice. Kaj pa imam jaz od tega?! izčrpanost. Zapravljanje časa. Spuščanje trenutkov, ki bi jih lahko porabila za kaj lepega. Kdaj se počutim res, da moj um deluje kot igrača, ko jo naviješ. Ne ustavi se in se ne ustavi. Grize in grize. Bolj je podoben popadljivemu psu. Seveda ljubim svoj um in svojo pametnost. Vedno sem bila zelo ponosna na to. Ampak, ko vse to uporabljam za neskončno ponavljanje zablod sebe in drugih, pa mi res mine do vsega. Meditacija mi umiri um. Narava mi ga umiri. Pisanje mi da vpoglede, ki so prej ostali skriti.

Danes pa lahko živim drugače. Lahko pobožam moj popadljivi um in ga tako vsaj malo pomirim. Vem. Vem. Briljanten si. Vso sočnost sva že posrkala iz te situacije. Zdaj pa uživajmo vsi skupaj v tem lepe trenutku. Občutimo mir. Vse to je že mimo. Zdaj pa želim živeti srečno. Spuščam. Odpuščam.

Moj mir mi je bolj dragocen kot vse zamere – do sebe ali drugih. Naučila sem se dragocene lekcije. To pa je tudi vse, kar sem lahko naredila. Zdaj pa lahko polno uživam ta trenutek. Ne rabim nositi krivde in stoletne kazni na svojih ramenih. Samo človek sem. Ne rabim se sovražiti, ker sem kdaj koli naredila kaj narobe. Zdaj odlagam bremena. Lahko pa se tudi ljubim za vse, kar pa sem naredila dobro. Na kaj se bom osredotočala?! Plevel ali rože?!!

Ustvari si čaroben dan!

Ljubek miren harmoničen lahkoten spontan cvetoč radosten razkošen šarmanten hvaležen pester pristen bogat dan poln božanskega obilja!

Razcveti se v svoje najlepše barve in pristnost!

PRISTNOST

Življenje je prekratko, da bi obžalovala. Prekratko, da bi se preveč sekirala (ali sploh)! Življenje je prekratko, da bi bila ohromljena od strahov. Življenje je prekratko, da ne bi bila to, kdo sem in živela po svoje.

Pa kaj, če čutim malo strahu?! Kaj pa, če je bolj vznemirjenje, ker ne vem, kaj me čaka in je samo vzhičenje ob novem?!

Bom res pustila, da me je tako strah, da bom obstala na mestu!? Mi je všeč skozi na enem mestu?! Všeč mi je moj dom. Tu sem na enem mestu. Vseeno pa raziskujem okoli njega.

Včeraj sem imela tako slab občutek za eno osebo, pa sem se vseeno silila, da sem bila prijazna. Hmm, zakaj? Lahko bi rekla, da nimam časa za klepet in bi šla po svoje. Lahko bi rekla, da si želim nadaljevati s tem, kar sem delala prej. Saj je kar hitro razbral moje razpoloženje, ki ni bilo na isti valovni dolžini. Tako je sam odšel. Lahko pa bi se postavila zase. Malo bolj. Kaj vse sem še delala, ko nisem povedala, da mi več ni?! Ne samo pri neznancih. Kje vse sem se še šla naprej prijazno osebo, hčerko, sorodnico, prijateljico, kolegico – ne vem kaj vse – ko mi več ni bilo?!

Zdaj pa vsaj občutim pristnost. Zdaj pa vsaj občutim, da sem to, kdo sem. Vsaj vedno bolj močno. Je pa tudi res, da me začne prej motiti, ko sem neiskrena – seveda najprej do sebe.

Tako je strah mogoče samo znak, da se dogaja nekaj novega. Pomikam se naprej! vznemirjenje! Juhu! Kaj če bi imela takšen pogled?! V mislih imam predvsem strah, ko se počutim tako dobro, da pokam od radosti od znotraj. Potem pa trepetam, kaj slabega se mi lahko zgodi.

Evo mi nove navade!

Zdaj se počutim fantastično, me prav zanima, kako fantastičen bo šele naslednji trenutek!

Uživaj mi!

Lahkoten ljubeč ljubek spontan ustvarjalen miren navdihnjen hvaležen harmoničen radosten razigran razkošen blažen bogat dan poln božanskega obilja!

Sprosti se! Vse je zate! Življenje je prelepo, tako kot si ti! Sprejmi vse dobro, kar ima Vesolje zate!

SVOBODA LASTNIH OBČUTIJ DO SREČE

Povabljena sem bila na rojstni dan, ki sem se ga izjemno veselila. Povedala bom samo na kratko, da ni bilo tako sproščeno ali celo zabavno, kot sem si predstavljala. Nekaj je bil ov drugih ali meni. No, v drugih, da je bilo vso vzdušje (kako vzdušje sploh), zamorjeno. Stlačeno. Naj bi se veselili, ja. Tako bi naj bilo.

Ampak družine so zakomplicirane. Lahko bi vedela. Potem pa pridem jaz vsa sijoča kot sonce in vse to posrkam vase. Potem pa se vprašam, ko me izžame kot cunjo, kaj me je zdaj doletelo.

Vsak se lahko počuti, kot se počuti. Tako vsak prispeva s svojo pristnostjo. Ne morem biti dovolj vesela za vse. Lahko pa ostanem vesela, ne glede na druge. Izjemno doživetje. Izjemna lekcija. Upam, da se mi bo vtisnila tako globoko, da je vse življenje ne bom pozabila.

Drugi so tečni. Super. Naj bodo! Juhu! Jaz pa nisem! Niti ne bom postala tečna zaradi drugih. (Samo povem, imajo res težko obdobje. Verjetno že traja vso življenje. Pa nič ne naredijo, da bi bilo drugače. Samo rečem. Očitno so zadovoljni s tem. Če oni niso pripravljeni kaj narediti, zakaj bi jaz!? Zakaj bi jaz torej nižala svojo vibracijo in razpoloženje iz veselega spreminjala v ogorčnje ali jezo ali obup!!! Niti slučajno! Samo rečem. Oni se naj potrudijo in (za boga milega) kaj naredijo s tem. Samo rečem. Če res želijo. Če ne, pa tudi super.)

Samo rečem. Imajo moj blagoslov. Imajo moj blagoslov, da so nesrečni ali srečni, koliko jim srce poželi.

Ne bom pa se počutila krivo, če sem jaz srečna. Pa saj sem, ne?!

(Malo priznam, da sem začela brati tako zanimivo knjigo, da se mi niti več ni dalo iti na praznovanje. Vsaj ne tako zelo, kot sem si sprva želela. Bom se drugič poslušala tudi glede tega.)

Glede krivde, slabe vesti ali občutka odgovornosti, da zdaj pa se morajo vsi veseliti, ker sem jaz tako rekla, pa tako ali tako pozabi. Če se nočejo, se nočejo. Samo rečem.

Vse jih blagoslavjam na njihovi poti. Mene pa na moji. Tako je. Samo povem.

Ljubek radosten ljubeč miren sočen slasten sončen sijoč blažen bogat harmoničen jasen vesel radosten radodaren razigran pristen dan poln božanskega obilja!

Razcveti se. Zdaj je tvoj čas! praznuj življenje na vse možne načine. Predvsem pa tako, da praznuje to kdo si. Praznuj sebe.

(Če bi jaz bila tako tečna, bi se samo zaprla v sobo in počakala, da me mine. Ne bi tega trosila naokoli. Samo povem.)

Bodi srečna brez občutka krivde.

SPEKTER SVETLOBE

Ni trik v tekmovanju, kot so nas vedno učili. Vsak ima svoje čisto drugačne, edinstven dragocene sposobnosti, s katerimi lahko vsi prispevamo. Vsi. Tako skupaj tvorimo celoto. Kaj bi pomagalo, če bi bile vse izjemne matematičarke. Ali vse izjemne pevke. Raznolikost nas dela bogate. Raznolikost ustvarja pisanost. Pestrost. Dopolnjevanje.

(Tu ne mislim odnosov s partnerjem. Vsak je celovita osebnost. Skupaj pa sva še bolj srečna. Ne gre, da ne moreva živeti eden brez drugega. Uživava drug v drugem. Saj si ne deliva zraka na pol. zraka je za oba dovolj. Vsakega posebej. Nooo, kakorkoli.)

Skupaj ustvarjamo ves spekter svetlobe. Če bi bili vsi isti, bi bilo življenje dolgočasno.

Zdaj pa drugi problem. Nekako nas želijo stlačiti v sistem, kjer moramo veliko svojih dobrih, ustvarjalnih strani zatreti, da se lahko prilagodimo. Vsaj take so moje izkušnje. Kolikokrat sem že slišala, da naj delam nekaj, kar bo prinašalo denar, ne samo zaradi užitka. No, tako počasi zatremo svojo pristno naravo in smo utečeni del sistema. Nismo srečni, nismo nesrečni, samo pač smo – nekje vmes. Delujoči del, ki se ga lahko zlahka zamenja, kot bi rekel Vadim Zeland. To je spet samo moja izkušnja, ne posplošujem.

Saj ne vem, če je ljudem pomembno, da so srečni, izpolnjeni in vse to. Niti ni pomembno. Meni pa je to zelo pomembno.

Jaz želim biti srečna, izpolnjena in tudi imeti tako delo, s katerim navdihujem ljudi ali jim vsaj polepšam dan.

Tako je pa spet raznolikost pomembna. Meni polepša dan natakarica, ki mi prinese čaj z medom in limono in je prijazna. Tudi prodajalka, tudi poštar, ki mi prinese pošto in malo poklepetava. Vsak je dragocen, če to dela s srcem.

Kaj si torej tvoje srce zares želi početi? Vse je dragoceno, kar delaš iz srca.

(Tu pa še je en trik. Želimo biti navzven pomembni in tako glas srca preslišimo, ker ni to neka ugledna služba ali delo, ki bi ti ga zavidali.) Ravno zato je tako zanimivo sledenje srcu, nikoli ne veš, kaj te čaka. To je prava pustolovščina življenja. Odpiram srce.

Zaupaj si, srčna pot je prava zate.

(Če ne požanješ ogorčenja, nestrinjanja ali vsaj čudenja drugih, ko razlagaš svojo srčno pot (jaz jim niti ne bi, ker tako ne bodo razumeli), potem delaš nekaj narobe. (Razen, če nisi rojena v družini od Deepaka Chopre, ker resnično sprejemajo to, kdo si in to celo sveto podpirajo.))

Imej krasen dan!

Ljubeč radosten razigran ljubek miren spontan srčkan sijoč slasten harmoničen kreativen sončen radosten razkošen blažen bogat dan poln božanskega obilja!

Čarobno je živeti. Zdaj! Uživaj v sebi in drugih. Uživaj ta dan in svoje življenje.

HREPENENJE

Smo ženske res zaveznice?! Pa vemo, da ni tekmovanja med nami?! Vsaka prispeva svoj košček.

Velikokrat imam občutek, da imamo ne prirojeno, ampak privzgojeno hibo, da nismo dovolj. Potem hodimo po poteh. Čakaj. Stop. Da ne bom posploševala. Bom pisala v prvi osebi. Potem hodim po poteh, ko želim to skompenzirati na tak način, da sem vse – za vse. To me tako izčrpa, da se niti same več ne poznam.

Res pa je, da me je starost – (no, no, nisem še stara - zrela) izučila, da nikoli ne morem zadovoljiti vseh, niti jih ne morem osrečiti. To je delo brez konca in brez učinka. Nesmiselno, kot bi želela ustaviti rekla in ji ukazati, da teče nazaj po strugi. Ne da se. Nikoli.

Ne bom rekla, da sem se rodila s to modrostjo. Verjetno sem se res, samo so potem vplivi moje vedenje usmerjali drugače – dober prevzgojni proces, kaj naj rečem. Še zdaj se želim tega vsega rešiti, se oprati vse te nesnage prileganja sistemu. Modrost, ki mi je bila naravno dana, pa so podkrepile številne praktične izkušnje, ko sem (ne)sebično dajala sebe na stran. Pa to ni nesebičnost, ampak hrepenenje po odobravanju, če že za vso sprejemanje in ljubezen ni. Ali pa vsaj razumevanju.

Kot sem že omenila, ni se izšlo. Ne zame, ne za druge. Imeli so občutek, da jih želim preoblikovati v srečne osebe, čemu so se upirali (in se še vedno, bodimo realni). Tudi zame ni prineslo zaželenega.

Zdaj saj vem ali začenjam spoznavati, da je vsa ljubezen, ki jo želim prejeti – v meni. Sama si jo lahko podarim. Tudi sprejemanje. Razumevanje.

Nekje sem videla napis, misel, da ko starši razočarajo otroke ali so do njih pač, manj kot ljubeči. Otroci nikoli ne nehajo ljubiti staršev, zasovražijo sebe.

Mogoče sem vedno tako hrepenela po ljubezni, ker se učim, kako se imeti res rada. vso sovraštvo sem usmerila nase. Žalostno. Ampak, ko spregledam, sprejmem, sem že na poti zdravljenja.

Zdaj pa je čas, da se imam res rada, se sprejemam in se cenim. Malo po malo, ni treba reki toka v obratno smer obračati. Samo bolj plavam s tokom ljubezni, ki je moja resnična narava in mi jo narava tudi vsak dan – radodarno ponuja. Ljubezen. Harmonijo. Mir. Obilje za vse.

Sprejemam. Zdaj dvigam roke k nebu. Sprejemam. Sprejemam, tudi sebe.

Ljubeč radosten ljubek igriv miren lahkoten spontan sprejemajoč navdihnjen radosten edinstven bogat razkošen iskreč harmoničen jasen blažen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in uživaj v sebi. Čudovita si.

USTVARJAJ!!!

Kako zanimivo je branje! Vem! Moja duša cveti in se napaja ob užitku modrosti! (Pa tudi lahkotnosti! Obožujem ljubezenske zgodbe. Samo ne take enostavne! Malo se mora zakomplicirati ali pa biti vsaj zabavno!)

Zdaj berem Ženska, ki teče z volkovi – Clarissa Pinkola Estes! Kake zgodbe pa so tu noter!

Samo na kratko bom povedala eno! Babica se je rada enkrat na teden lepo oblekla in šla z vlakom v mesto, kjer si je ogledovala izložbe. Imela je tako lep velik svečan klobuk, ki si ga je vedno nadela za potepanje. Potem pa se je poročila na odročno kmetijo. Imela je otroke in vse to. Nekega dne pa je vse pospravila, pobrisala tla, si oblekla najlepšo obleko. Tudi klobuk je poiskala in si vzela življenje!

To me je kar pretreslo! Ne glede v čem naša duša uživa, čas je, da to živimo!

Piše tudi, da če nismo dobile raznih pohval, kako smo drugačne, čudne, nore in še vse druge… - delamo nekaj narobe in smo definitivno preveč pridne. Čas je, da se povežemo s svojo divjo naravo. Ni še prepozno za vse pohvale, pravi! Življenje se odvija na robu, ko naša divja narava zacveti.

To se me je res dotaknilo. Prav pomirilo me je. Končno sem normalna! Tako da nisem!

Pa še to je napisala:

»Do

your

art!«

ne ustavljaj se. Glasovi bodo, kako je vse bedno in zanič in ni nič vredno. Samo hodi naprej. Ustvarjaj! Napisala je tudi nekaj takega… Drži se. Hodi naprej. Vzdrži. Poberi se. Samo pojdi naprej. Prej ko slej se bosta ti in tvoja resnična pot srečali!

Neverjetno! To pa mi je navdih preko vsega! Točno to sem potrebovala… neizmerno sem hvaležna, da sva se srečali s Clarisso in da mi je razodela vse te modrosti! Zdaj pa jih lahko živim. Dragocena knjiga!

Zdaj pa uživaj in teči z volkovi! Ali volkuljami!

Ljubeč radosten ljubek igriv miren hvaležen harmoničen kreativne soustvarjalen pester prazničen razkošen razigran bogat blažen bleščeč sijoč slasten sočen dan poln božanskega obilja!

Clarissa pravi, da je za vsako ustvarjalnost zdravilo! Samo ustvarjaj naprej! Če imaš blokado pisanja, samo piši naprej! Samo pojdi naprej! (Glede vsega ustvarjanja, ne samo pisanja!)

Danes pleši skozi dan!

IMAM SE DOVOLJ RADA!!!

Razmišljam, če se imam dovolj rada, da premagam strah. Pred vsem. Rada bi samo bila pogumna in bi zares živela pristno. Samo to si želim.

Potem pa si mislim, če bi si res samo tega želela, bi tako tudi živela. Ne bi imela navideznih blokad.

Kako je že vprašal Bashar, če v vsakem trenutku dneva živim najboljše, kar je možno. Saj ne vem, če je res bilo tako.

Samo vem, da v vsakem trenutku dneva izkoriščam svoje najvišje potenciale, da živim svoje življenje najbolj radostno, osrečujoče in izpolnjeno, kar le lahko!?

Mogoče je bilo bolj tako. V glavnem. Smisel je bil tak. Ni blokad.

Samo jaz ne izbiram več sreče, kot bi jo lahko. danes sem jo izbirala malo več. Danes sem jo izbirala s srcem. Danes sem samo živela polno. Uživala sem v vsakem trenutku. Tudi zdaj, ko se grem ob ognju in pišem. Tudi, ko sem božala mačko Bliss na zibelki.

Res živim svoje sanje zdaj?

Tudi če bom odlašala, ne bodo šle stran. To so mi danes rekle boginje v kartah od Doreen Virtue. Torej je tudi odlašanje brez pomena. Zares.

Česa me je tako strah? Da bom še bolj srečna, mirna, izpolnjena, bogata, radostna, prijateljska, ljubeča?!? Kaj je tu tako groznega??!!

Si globoko v sebi mislim, da sem vredna tega*, ali se moram zadovoljiti z manj?! (*Tega pomeni v stavku – srečna, izpolnjena, zadovoljna, ljubeča, ljubljena, mirna, bogata…)

Če bi res verjela, da sem tega vredna, tudi v svojih kosteh, bi tako tudi zares živela. Vem, da bi. Ne rabim skočiti v novo življenje. Lahko pa danes spet izberem malo več sreče. Lahko. Res lahko in tudi bom. Kosti pa bodo tudi počasi vpijale vso to ljubezen in radost, dokler ne bo to najbolj normalna stvar, da se imam res rada in si zaslužim srečo in vse drugo.

Ljubeč radosten razkošen ljubek miren mogočen nagajiv blažen bogat harmoničen vesel igriv pester pristen živahen iskren jasen dan poln božanskega obilja!

Sledi svojemu srcu! Sledi svoji sreči!

VSE V NAS JE ČAROBNO!!!

Prej sem na nekaj pomislila, o čem bi rada pisala. Seveda se zdaj ne spomnim.

Čakaj. Skoraj je že bilo tu.

Ne.

Sem že mislila napisati, da je vse pomankanje laž. Kaj pa, če je res?

(To ni bilo to, o čem sem želela pisati. Padlo mi je z glave.)

Dovolj je bilo zarot.

Kako lepa je narava. Prej sem šla na sprehod in opazila tako lepa drevesa. Tako sem se predihala, da še zdaj vse v meni vibrira v vibraciji miru, obilja, harmonije in ljubezni. res je lepo biti v naravi in samo vsrkati vso to lepoto. Čarobno je.

Tudi mi smo čarobni. Vse v nas je čarobno. Kaj če bi nas že od vsega začetka učili, da naj sprejmemo vso svojo čudovitost. Ne rabimo biti na vseh področjih geniji. Lahko pa odkrijemo, kaj nam leži in tu ustvarjamo čarobnost. Ne gre niti za to, da smo boljši od drugih. gre za vibracijo ustvarjanja, ki v nas prebuja in spodbuja, da ljubezen plamenti z ognjem, ki se ga ne da pogasiti. To je čarobnost obstoja. Vsi skupaj sodelujemo. Vsak dela, kar ljubi. Tako soustvarjamo mrežo sopovezanosti, ne soodvisnosti.

Vsak živi svojo poetičnost in skupaj smo simfonija radosti življenja, ki je nenehno v toku ljubezni. ni napačnih ovinkov. Vse je izraz in udejanjanje ljubezni. vedno.

Več kot opazim lepote, več je je v mojem življenju. Tako mi je prej rekla Kassandra – Suzan Ashley, ko sem poslušala stari posnetek.

Res sem opažala lepoto in res se je vse še bolj umirjalo in postajalo še bolj čarobno. Vse se je ustavilo v lepoti trenutka. Vse je bilo popolno. Še vetrc. Še sonce. Vse. To je pravo zadovoljstvo, da polno živim svoje življenje – po svoje. In to je v miru, ljubezni, harmoniji in obilju za vse.

Danes se sprosti v resnično lepoto vsega, kar te obkroža. Čudovita si. izjemna si. uživaj ta dan in svoje življenje.

Sprejmi vso lepoto, ki jo ima življenje zate. Zdaj.

Ljubeč pristen ljubek radosten miren radodaren razkošen razigran harmoničen naraven pester pristen bogat živahen edinstven dan poln božanskega obilja!

Naj se ogenj v tebi razplamenti in gori za vedno. Vse je čarobnost. Zaupaj v svoje dobro.

VSE JE ČAROBNO!

 Zdaj sem si zakurila, da mi je toplo. prav prijetno je. Drva so se tako zataknila, da so vsa bila v zraku. Dolgo ne bi tako gorelo. Vsi rabimo prizemljitev. Zdaj sem jih povezala skupaj, da spet gori kot divje. Res je lepo gledati ogenj. Pomirja me.

Prej sem sedela zunaj na zibelki in je bilo čarobno. Gozd je čarobno šumel, listje je šepetalo skrivnosti miru in sonce je vse ožarjalo z zlatim sevom obilja, ki ga je dovolj za vse. Res je čarobno. Narava je čarobna.

Kaj če je res vsega dovolj za vse, pa smo samo sprogramirani, da ni nikoli dovolj?! Da če že imamo vse, pa še rabimo več. Ne tisto, kar imamo, tisto ni dovolj. Rabimo kaj novega in svežega. Kakšna bedarija?!!

V osnovni šoli se spomnim, da niti kavbojk ni bilo za dobiti. Kaj smo sploh nosili v šolo?! Hlače. Pa krila. Hlač se ne spomnim. Verjetno so bila iz platna.

Zdaj pa imam kavbojk toliko, da jih v enem letu niti ne nosim vseh, ker imam svoj najljubši model in nosim samo ene in iste. Ali pa menjujem iz črnih v svetle, ali temno modre. Tu pa se konča.

Vseeno pa smo bili včasih bolj povezani z naravo. Igrali smo se skupaj, vsi otroci z vasi. (Ne gre se za nostalgijo.) Zdaj pa imamo vsega dovolj in več kot preveč, pa nimamo časa, da bi ga namenili temu, kar je resnično pomembno. Pristnim odnosom. Ne samo, ko gre komu dobro. Tudi ko ne gre tako dobro. Takrat še je bolj dragoceno slišati prijazen, sočuten glas. Prijateljstva, družina, otroci, partner, sosedi – so pomembni.

Zdaj je življenje lepo, uživaj ga. vsrkaj vso lepoto bogastva.

Samo to še. Mislim, da nas želijo prepričati, da smo dovolj samo, če imamo vse najnovejše. Če ne si zadaj in starina in zastarela. Mislim, da to koristi tistim, ki so že bogati, da se še bolj bogatijo na naš račun. Ko imajo norci denar, pametni služijo. Ali kako že gre ta rek…

Kaj pa, če je oseben slog tvoj podpis?! Si upaš?!!! Ne samo pri oblačenju, tudi drugače. Si lahko v miru, ljubezni, harmoniji in zaupaš, da je obilja za vse – vedno dovolj!? Ne nasedaj drugim manipulacijam…

Ljubek srčkan ljubeč sijoč svetel slasten miren sočen okusen iskren harmoničen zaupljiv blažen igriv razkošen razigran bogat dan poln božanskega obilja!

Sprejmi vse dobro, ki je zate zdaj in zaupaj, da je vedno tako.

ČAROBNOST!

 Lepo življenje imam!

Vse je tako čarobno!

Vsaka malenkost je dragocena in vsaka malenkost je darilo! Vse se tako lepo poveže v celoto! Izjemno!

Danes dovolim ljubezni, da orkestrira moje življenje.

Danes se vsa prepuščam. Mislila sem, da moram vse nadzorovati in imeti pod kontrolo, pa mi ni treba! Res mi ni treba!

Življenje je prelepo in čudovito! Danes podarjam vsemu življenju kontrolo, da me vodi z ljubeznijo. Danes sprejemam vse dobro, kar ima življenje zame!

Danes sprejemam vse, kdo sem in zaupam, da je vse dobro v meni! Vse ima smisel in je napolnjeno z radostjo.

Kako rada imam življenje!

Želim živeti!

Obožujem tudi svobodno voljo, da lahko živim, kako je meni ljubo.

Dovolj je bilo ugajanja in normalnosti! Zdaj je življenje drugačno. Zdaj je življenje res moje in res ga ljubim. Z vsakim koščkom. Z vsakim delčkom sebe. Dopuščam, da se ljubezen vpija še bolj močno in radostno! Vse dokler ne bom vsa prepojena do zadnje pikice mojega bitja!

Uživaj mi!

Ljubeč ljubek čaroben izjemen vesel edinstven celovit optimističen živahen spontan hvaležen harmoničen radosten razkošen bogat razigran blažen iskren pristen dan poln božanskega obilja!

Zaupaj si! Ti veš, kdo si! Ti veš zase!

SLEDI SVOJEMU SRCU

 Prijateljstvo je dragoceno.

Polna sem veselja in radosti. Polna sem tega, kdo sem. Zdaj se končno lahko izrazim. Zdaj lahko polno zaživim v vsej svoji lepoti! Zdaj lahko iskreno ustvarjam lepoto tega vsega, kdo sem. Zdaj sem lahko srčnost in pristnost.

Vsa moja lepota se lahko še bolj izrazi skozi vse, ko sem obkrožena z ljudmi, ki so tako samosvoji. Všeč mi je, da se dopolnjujemo. Ne pa samo opažamo razlike in se zaradi tega oddaljujemo.

Živim svoje lepo dragoceno življenje.

Res mi je lepo!

Veselim se tega dne in vseh naslednjih. Polno jih želim živeti. Ne samo živeti ali životariti – želim okusiti njihovo sočnost in slastnost. Želim biti radost. Želim uživati radost. Želim deliti radost z vsemi, kdo sem. želim deliti pravo sebe z vsemi, kdo sem

To je prava sočnost življenja. To je prava sočnost ustvarjanja vseh dni. Tako da lahko zares zasijem. Tako, da lahko zares uživam ta dan, to uro, to minuto. Polna sem navdušenja. Polna sem srčnosti. Polna sem iskrenosti.

Danes sem zaljubljena v življenje! Tako dobro je z mano! Tako sem hvaležna in radostna v vseh pogledih!

Vse se odvija natanko tako, kot se mora in je prav. Zaupam! (Kaj bi jaz z mojim malim načrtom, če lahko sledim Bogu, ki ima pregled nad vsem in me vodi z ljubeznijo! Kaj bi si sploh želela več!)

Uživaj mi ti tudi na polno v vseh pogledih ta čudovit dan in sebe!

Sprosti se!

Vse je dobro!

Ljubeč ljubek srčkan miren sijoč slasten sočen strasten hvaležen harmoničen razigran razkošen radosten vesel pester bogat blažen edinstven dan poln božanskega obilja!

Uživaj mi!

IZBIRA JE SVOBODA

 Hmm, kaj se vse dogaja. Veselje! Rada imam svoje življenje! Rada imam ta dan! Mislim, da imam celo sebe še malo bolj rada.

Zanima me, kako si odprem srce in da lahko sprejmem ljubezen?!

Takoj sem dobila odgovor! Tako, da se imam bolj rada. Tako, da sem jaz ljubezen in jo vidim vsepovsod, kamor grem. Tako, da opazim ljubezen vsepovsod in jo praznujem.

Zakaj pa se ne bi imela rada? Čas je, da se res imam še malo bolj. Ne čas na uri, notranji čas. drugi mi odslikavajo samo ljubezen, ki jo čutim do sebe.

Vem, da so čustvene stvari. Vem, da so stvari – fizične, ki si jih lahko podarim. Kopel. Sprehod. Branje v postelji. Mislim pa, da si želim predvsem odpustiti. Tako je moje srce lahko v miru.

Kar je bilo, je bilo. Ni več. Kar bo, bo. Zguba časa, da bi se ubadala s tem. Zdaj! Sočni zdaj! Samo to lahko polno uživam in posrkam. Samo to lahko zares živim. Samo to res lahko občutim.

Ves vpliv, ki ga imam, ga imam v zdaj.

Spuščam vse, kdo nisem.

Spuščam vse, kar bi rada bila, pa ne morem biti.

Spuščam vse predstave drugih, kaj bi naj bila!

Sprejemam pa vse, kdo sem.

Zdaj živim polno. Zdaj živim srčno in srečno. Zdaj živim svoje radostno življenje. To je moja radost, moja sočnost in moja sreča – pristnost. Vse v enem.

Danes praznujem svoje življenje s tem, da praznujem sebe – svojo resnično bistvo in lepoto.

Ljubek srečen ljubeč radosten srčkan sijoč svetel harmoničen hvaležen blažen bogat miren razigran razkošen zabaven celovit dan poln božanskega obilja!

Izbiraj srečo! izbiraj svojo srečo! izbiraj praznovanje tega, kdo si! Čudovita si!

 

UŽIVAJ V PROCESU

 Še zdaj mi ne gre pesem iz glave! Pač, takšne so dobre pesmi!

Lepo življenje imam, kot pesem.

Opazila sem, kaj ga je začinilo! (Mislila sem napisati pohvale sebe, kot sem se zavezala. Pa sem čisto pozabila na to. Pa ni bilo to!) Moje življenje je začinila hvaležnost! Za dom, za avto, za ljudi, za naravo, za vse, kar imam, za vse, kdo sem! pač neverjetno!

To je prava sočnost življenja! Saj že imam vse, kar potrebujem! Seveda sprejemam, da se širim.

Vrtnica tudi ne odpre enega cveta in odmre. Cveti, koliko ji je ljubo. Drugo leto pa se še bolj razširi in še bolj bujno cvete. Ne ostane nikoli pri enem cvetu. Tako se tudi moje življenje širi. Ampak, če zdaj odpiram svoj en in edini cvet, želim polno uživati v njem! Ne bom se obremenjevala s cvetenjem za drugo leto, kako bo, ko bom odprla deset, dva ali sto cvetov!

Zdaj sem polno v tem trenutku in uživam, da cvetem! To je to! Ko pa bo prihodnost tu, pa bom uživala v stotih cvetovih! Ne morem pa zdaj biti nezadovoljna, ker mi cveti samo en cvet! Niti slučajno ne! Osredotočam se na to, kako lepe barve je, kako lepo cveti, kako se odpira, kako diši, kako je čudovit v vsej svoji lepoti. Če ne – bom polna zagrenjenosti, ko se bo odprlo sto cvetov, ker bom že hrepenela po več! Po še več! Tako bom izgubila zdajšnji trenutek cvetenja enega cveta, zamudila bom cvetenje stotih cvetov in zamudila bom vso svoje življenje. Seveda se veselim prehodnosti, ampak že zdaj sem polno zadovoljna!

Srečna sem polno, kjer sem in se neskončno veselim tudi prihodnosti!

Zdaj pa uživaj v svojem svetenju, ki se dogaja zdaj! kaj še je lahko lepšega! Vsrkaj vse sokove sočnosti življenja! Zdaj!

Ljubek srčkan cvetoč ljubeč razcveten sočen dehteč hvaležen harmoničen miren jasen zabaven vesel razkošen razvajalni pustolovski optimističen bogat bajen blažen dan poln božanskega obilja!

Razcveti se in uživaj v tem širjenju v še več tega, kdo si! Sprejmi se! Uživaj v procesu!

GLASBA SRCA

 No, zanimiva sporočila dobivam! O pogumu, da naj me strah nima za talko! Potrebujem samo malo poguma, ki mi ga daje sledenje svojemu srcu! (Karte Rebecce Campbell Work your light.)

Če pogledam s tega vidika, je res malo strahopetno, da ne sledim svojemu srcu. Dobro vem, da smo zmanipulirani na vse mogoče načine – poznane in nepoznane. Ampak to je samo megla, ki se je ne da basati z lopato. Moje življenje… je moje življenje in v njem imam svobodno voljo. Lahko sem na tako nizki vibraciji, da to sprejemam ali se dvignem na višjo vibracijo, da to zavračam. Vem pa, da je veliko podzavestnega ali podtalnega delovanja, ki mislim, da me ne doseže, pa vseeno me. To lahko naredim tako, da se vsak dan očistim in pokličem vse delčke sebe k sebi nazaj. Ne dajem svoje energije!

Danes hranim samo energijo ljubezni ali višje! Drugi – črni volk – naj strada!

Včeraj se mi je zgodilo nekaj tako lepega! Prijateljica mi je poslala pesem in mi je predlagala, da naj plešem na njo! Seveda sem to naredila! zraven sem si še tudi pela! To ni ostalo pri samo eni pesmi, ampak se je kar nadaljevalo! Zadnja pa je bila pesem od Pointer sisters – Fire! Neverjetno dobra, čeprav mi je izvedba od Springstena tudi všeč. prav sočni sta, obe verziji. To mi je všeč, glasba, ki še ima neko vsebino in govori o lepoti ljubezni. Nepričakovano sem si polepšala večer in mogoče me bo danes tudi vleklo v to čarobno smer!

Tudi ti zapleši skozi svoj dan! Tako se veselim tega dneva, da ti ne morem povedati! Juhu! Kako je življenje čarobno! Prava pravljica! Izjemno! Zaupam in verjamem v srečne konce, kajti Univerzum je Ljubezen!

Ustvari si čudovit dan poln ljubezni!

Ljubek optimističen vesel blažen bogat miren sočen strasten razigran razkošen harmoničen hvaležen iskren pristen edinstven globok igriv ljubeč dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v svoje življenje! Čudovita si! Živi po svoje! Uživaj, saj je tvoje življenje (bodi pogumna)!

ČUDOVITA SI

 Danes pa grem na teren! Kako se veselim knjižnice! Neverjetno! Prav všeč mi je! obožujem! Kako je lahko nekaj tako preprostega, tako zelo moje veselje!? To je moja sočnost!

Seveda so knjige moja strast! to niti malo ne dvomim!

Knjige so tudi moja ljubezen! Zraven vsega drugega! (Brez opravičevanja! Knjige so moja strast! Nič ne bo tega zmanjšalo!)

Danes pa je tako meglen dan in tako si ga bom popestrila! Že vidim, kako pridem domov s knjigami, polno knjig, si zakurim v pečki, pijem tople čajček in uživam. To si želim! Pa tišino! Pa mačko Bliss nekje blizu! Tako bo to danes urnik!

Kako mi prija, da imam tako enostaven urnik! Čisto mi je v veselje.

Danes sem vile (karte od Doreen Virtue) vprašala, kako se lahko najbolj hitro pomaknem naprej. Samo to si mi rekle (kar je bilo ogromno!!!): »Bodi to, kdo si!«

Pa kako je to tako enostavno in vseeno tako zakomplicirano!!! Ni mi jasno! Nič mi ni jasno! Mogoče si mi bo razjasnilo, tako kot današnja megla. Saj vem, da je enostavno, če iz tega vzamem vse ostale. Potem pa samo sem to, kdo sem – tudi z vsemi ostalimi. Ostajam pristna. Enostavna enačba radosti obstoja.

Jaz minus drugi = pristna jaz => jaz pristna z drugimi!

Pa to je čista enačba! Samo da tam ni velikih začetnic in klicajev. Pa tudi klicaji so, pri permutaciji! No, od kod pa sem to potegnila! Pač, matematika je tudi moja strast, bila.

Zdaj pa prevedem…

Jaz – drugi = pristna jaz => jaz pristna z drugimi!

Jaz minus drugi je enako pristna jaz – sledi – jaz pristna z drugimi – klicaj pomeni, ponavljaj vedno znova, dokler se ne utrdi (vaja, ki je vseživljenjska).

Uživaj mi!

Bodi pristna!

Ljubeč radosten nagajiv miren ustvarjalne kreativen hvaležen harmoničen bogat blažen razkošen ljubek dan poln božanskega obilja!

Razcveti se! Ves svet čaka na tvoj razcvet! Izjemna si!

ČUDOVITA SI

 Veš kaj! Veš kaj! Dovolj imam!

Sebe! Najprej sebe! (Če ravno nisem želela to napisati!)

Ko mi je nekdo tako pri srcu, želim da me tudi vzljubi. Takrat začnem zrcaliti to, kar je tej osebi pomembno. Kakšna napaka! Ona mi je všeč zaradi tega, kar je! jaz pa sem si všeč zaradi tega, kdo sem jaz. Ne rabim postajati ista! Samo prepoznam, da imam vse te lastnosti tudi sama v sebi, če ne jih tako ne bi mogla prepoznati.

Mirnost. Delavnost. Igrivost. Strast. ljubezen. To je vse moje. To nama ja skupno! Ni pa mi treba postati kopija! Vsaka kopija je slab ponaredek! Samo še bolj jaz sem!

Juhu!

Kako sem si oddahnila!

Torej sem čisto vredu taka kot sem. ne rabim se nič spreminjati, razen če si res želim. Seveda si želim, ampak ne s kopiranjem – ampak v najboljšo različico sebe!

Tako je!

Zdaj pa se lahko sprostim!

Tako uživam, ko sedim na sončen jesenski dan zunaj! Veter piha kar močno, da sem morala zapreti senčnik! Skoraj bi ga dvignilo! Verjetno ne! Ampak!!!

Zdaj pa grem naprej brati, ker je knjiga tako dobra in zabavna! To je zadnja njena knjiga, ki jo imajo v naši knjižnici! Žal! Ampak zato toliko bolj sladka. Berem pa Helen Hoang! Fantastična!

Uživaj mi!

Ljubeč čaroben lahkoten srčkan srečen pisan lahkoten harmoničen miren blažen bogat razkošen ljubek spontan iskren pristen sočen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se in ustvarjaj svoje sanje! Čudovita si!

ZAUPAJ SI

 Postavljanje mej tudi pomeni, da rečem ne vsem predstavam, ki jih imajo drugi o meni. Saj vem, saj vem. Samo njihove so. Vseeno pa sem pod pritiskom, ker čutim to njihovo energijo, da me želi zvleči drugam! Želijo si nekaj drugega kot jaz! Tu pa zdaj pride na vrsto moja volja in postavljanje mej! Ne želim si tega! to povem jasno in tudi energijsko! Pa kaj, če imajo drugi neke njihove predstave, kaj bi morala in kaj ne bi rabila delati! To je njihovo! Naj uvedejo spremembe v svojem življenju, če si tega res želijo. Mene pa naj pustijo na miru.

Ni samo ene rešitve. In ni nujno, da bi njihova rešitev delovala zame. To je samo njihova projekcija. Ali lenoba, da ne ustvarjajo s svojo energijo nič pametnega v svojem življenju. Izguba njihovega in mojega časa.

V knjigah sem brala, ko so imele glavne junakinje sestro, ki jim je vse povedala v obraz. Malo sem si želela take sestre! In sem si ustvarila situacijo, ko se je to vse poustvarilo! Kako močna kreatorka sem. Pa mi je bilo všeč!? Ne. Všeč pa mi je bilo, da sem si dokazala, da si lahko poustvarim karkoli si zamišljam z dovolj ljubezni! to pa je bil močan dokaz!

Vseeno bom naredila po svoje! (Pa če stojijo na trepalnicah!)

Za moje življenje gre!

Ustvari si čudovit izjemen lep hvaležen harmoničen ljubeč ljubek radosten lahkoten spontan prijateljski optimističen sočen miren slasten strasten bogat zabaven vesel razkošen razigran dan poln božanskega obilja!

Zaupaj si! Zaupaj naravi v sebi! Ti veš, kaj se želi izraziti skozi tebe!

ZACVETI

 V enem od prejšnjih blogov sem napisala, da so naše sanje tako naravne kot rast rastlin, dihanje živali in rast dreves. Nekaj takega. Ni iz tiste knjige, ki sem jo navedla! Zdaj pa sem našla pravo, knjižico, iz katere je pa res to!

(Res veliko berem in ni čudno, da sem vse pomešala! Danes ali jutri grem spet v knjižnico! Kako se veselim tega! neverjetno!)

Zdaj pa bistvo!

Samo, da še pojasnim, kako me je sporočilo (ponovno) našlo! Vsak dan potegnem različne karte za dnevno vodilo. Tako sem jih tudi danes. Nič kaj takega! Če ne bi opazila, videla, zaobjela, da sem dobila točno tako sporočilo, kot prej nekaj dnevi. Čisto mi je odprlo srce!

Tako, zdaj pa ga res delim s tabo!

Vse v meni je resoniralo s to resnico! Res je! moje sanje so najbolj naravna stvar – zame!

Tako, zdaj pa čisto res!

Samo to še! Vse to je iz kart Doreen Virtue Vodstvo boginj. Izvlekla pa sem katro PELE – Božanska strast!

»Bodite pošteni do sebe: po čem vaše srce iskreno hrepeni?«

V nadaljevanju – torej drobni knjižici, ki je priložena – piše (str. 90):

»Dragi, iztegnite in razprite svoje roke, da objemite svoje sanje. Te so ravno tako del narave kot so drevesa, živali ali sončni zahod. Ali vaše lastne sanje ne zaslužijo enakega spoštovanja, kot ga dajete vsem drugim, ki jih imate radi? Prisluhnite jim, dragi, prisluhnite svojim sanjam.«

Zdaj pa sem popravila in sem napisala pravo misel in pravo osebo, ki je to napisala! To je čudovito!

Vem, da sem še tudi sama to morala in želela slišati – ponovno!

Svoje sanje imam rada in zaslužijo si vso spoštovanje – kot jim ga dajem vsem, ki jih imam rada – samoumevno.

Osrečuje me, da so moje sanje del narave!

Ustvari si čudovit dan poln užitka in izražaj svoje sanje!

Ljubek ljubeč iskren jasen kreativne sočen miren optimističen prijateljski sanjajoč harmoničen blažen bogat hvaležen vesel razkošen dan poln božanskega obilja!

Sprejmi se – svojimi sanjami vred! Vredna si tega! zaupaj si in se popolnoma predaj lepoti življenja!

UŽIVAJ ZDAJ

 Kaj so tvoje želje?

Zdaj pa si jih napiši. Tri. (No, toliko sem si jih jaz.) Lahko tudi eno. Ali deset. Sli sto. Ali…

Ženske prevečkrat preveč razpršimo energijo. Zato se zdaj odločimo za ene, najbolj pomembne. Tako. Imaš?

Imam.

No. Če smo si to zapisale, že imamo večje možnosti za uresničevanje.

Zdaj pa pozabi vse to. Uživaj ta trenutek, to ti odpira vsa vrata v prihodnost. Če si zdaj zadovoljna in srečna, bo to prihodnost še bolj poudarila in ti bo dala še več tega.

Toliko trenutkov je, ko smo samo v nevihti preteklosti ali prihodnosti. Če se vrnemo v ta trenutek, če se jaz vrnem v ta trenutek, ugotovim, da mi je prijetno. Super. Fajn. Izjemno. Nimam kaj resnično, za kar bi morala skrbeti. Vsega imam dovolj. Imam ljubečo družino. Imam mačko Bliss. Imam dom. Imam polno zvezkov, v katere lahko pišem. Imam čudovit avtek, ki me pelje kamorkoli si želim. Popolnost. Pač. Na moj način.

Zakaj je tako težko živeti na svoj način? ali meni na moj?! Še vedno imam občutek, da moram izpolniti neko kvoto normalnosti, ob kateri mi gre na bruhanje. Ni mi treba. Res ne. Lahko sem to, kdo sem. to je moja pristna narava. To je moja normalnost. To je čisto normalno zame. V knjigi Mir pater Karel Gržan – Jure Aleksič, sem prebrala, da bi otroke vzgajali individualno. Pohvalili in razvijali bi, kar je dobro, slabosti pa bi objeli – tako bi se naučili sodelovati, ker so drugi na teh področjih močni. Ni potrebno tekmovanje. Pisalo pa še je na strani 184 zelo zanimivo opažanje, s katerim se popolnoma strinjam:

»Tako, kot je šlo do slej, ne bo več moglo iti prav dolgo. In tega sem zavedajo tudi tisti, ki gospodarijo ne samo s kapitalom, temveč tudi z ljudmi. Zlasti si želijo človeka enkrat za vselej prirediti za lažjo uporabo. Na tej točki je že povsem očino, da smo za naše oblastnike zgolj trop goveda, namenjen ustvarjanju profita.

A dejstvo je, da se čedalje več nas, izkoriščanih živali, prebuja. In zato grabi naše domnevne gospodarje čedalje večja tesnoba. Prebujeni pa so postavljeni pred čedalje večjo odurnost..

Osebno celo verjamem, da so se v naš čas zgnetli ljudje s posebnim poslanstvom. To poslanstvo se glasi korenita sprememba naših družbenih paradigem. Tudi vse naše institucije se bodo morale preporoditi, ali pa bodo preprosto odmrle.

… Povem jim, da je izjemno pomembno, da smo čimbolj osredotočeni na nastajajoči novi svet, ne na grozote razkrajajočega starega.

… Prav naš strah je namreč največja ovira prihajajočemu velikemu preporodu.«

Mislim, da je povedano vse. Pravi tudi, da je čas, da se povezujemo.

Priporočam knjigo! (Saj veš, o kateri govorim… če ne pa… Mir pater Karel Gržan – Jure Aleksič)

Ustvari si čaroben svoboden dan! Uživaj!

Ljubek ljubeč razigran razkošen edinstven harmoničen hvaležen pester bogat blažen miren sočen strasten slasten dan poln božanskega obilja!

Sprosti se v dobro vsega, kar ima vesolje zate. Sprejmi se in uživaj ta trenutek! Življenje je lepo! Zdaj!