Prej je mimo priletela cela jata vran. (No vsaj pet jih je
bilo.) Vse so tako lepo sinhrono preletele drevo, potem pa nežno zavile čisto
nepričakovano nazaj. In potem so pospešile dol. K tlom. Kako so bile lepe! Potem
sta dve sedeli čisto na vrhu drevesa. Na tankih vejah breze. Kot da sta se
pogovarjali meni neznani jezik. Tiste drobne vejice so se tako zibale. S perutnicami
sta držali ravnotežje in čvekali. Kako lep prizor.
Čas je, da grem tudi jaz na kakšen čvek. Danes, če ne danes,
pa ta teden sigurno. Ne samo enkrat. Večkrat. Božansko!
Včeraj sem že skoraj vsem povedala zgodbo, da berem knjigo o
ljubezni. Pa v resnici sploh ni! Ker je o načinu razmišljanja, kako si
ustvariti življenje kot si ga želim. Drugače ne bi razumeli.
Veš, psihološka knjiga je. Potem pa nadaljujem s celim
zapletom in razpletom (ne še čisto, ker sem komaj na pol) avtorjevega
ljubezenskega življenja. Pestro! Čisto sem navdušena!
Ljubek sijoč pristen žareč srečen srčkan dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Uživaj življenje... Queen - Live at LIVE AID 1985 (https://www.youtube.com/watch?v=A22oy8dFjqc&t=1032s)
Ni komentarjev:
Objavite komentar