Zlata čipka

Musikafe Ptuj, december 2018

Predolgo sem brala knjigo. Zato sem malo popoldne zadremala. Pred kosilom. Kako pa je to osvežujoče! Prav prijalo je! Potem sem se zbudila čisto v drugem svetu. Sveža. Polna energije. Zagnana. Prav mi je prišlo.

Spomnim se, ko je ati šel vsak dan po kosilu spat. Vsaj za malo. S sestro sva se ravno takrat najbolj razživeli. Ga žgečkali s kako travno bilko, da je mislil, da ga jezi muha. Mami pa naju je mirila, da morava biti tiho, ker je ati zmučen in rabi počitek.

Prav prija kdaj malo popoldansko dremanje. Uh, to pa je bil užitek!

Tako lep sončni zahod sem videla. Kot bi nebo samo do spodaj pokril z ljubkimi drobnimi raztegnjenimi oblački. Bili so kot majhna čredica. Niso se dotikali drug drugega. Skozi njih pa je sijalo zlato oranžno sonce. Lepo so bili obrobljeni z zlato čipko. To je kar trajalo in trajalo. Potem pa sem videla naprej bolj goste oblake. Samo tu pa tam je bila kakšna špranja. Res drobna. In potem je skozi eno tako špranjico sijalo zahajajoče sonce. Bilo je kot v gledališču. Reflektor. Samo da je bil obrnjen navzgor. Spodaj ozek, potem pa se je razširil v kraljevo zlato rumeno oranžno pahljačo. Kaj tako lepega še nisem videla. Bilo je izjemno! To pa je za dušo!

Včeraj sem pisala pozitivne aspekte najpomembnejših stvari. Pa saj niso stvari. Vse to sem se nalezla od Abrahama (Esther Hicks). Najdi deset najljubših stvari. Vsega. Najlepše pa mi je bil poslušati o tem, da če ti nekje ni všeč, da se premakni drugam. Ampak prej najdi deset najljubših stvari, ki so zdaj prisotne.

Zaljubi se vase. kaj je deset najljubših stvari na sebi?

Ljubek sijoč pristen srečen sončen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Tkem poetičnost v svoj vsakdan z nitkami sreče. Srce mi je kompas. Kam te vodi danes? Elvis Presley - Jailhouse Rock (https://www.youtube.com/watch?v=gj0Rz-uP4Mk)