petek, 21. december 2018

Pusti slona pri miru!

Zdaj pa je že lep čas, ko imam vse tako lepo urejeno. Zvezdice, ki so različnih barv, pa potem svečke na mizi, tudi v obliki zvez. Srebrnih. Lepe so. Ogenj vzbuja v meni domačnost in toplino trenutka. Kot živost v domu, ki mu daje poseben pečat. Prazničnost. Svečanost.

Danes pa si jaz želim topline zase. Kopel. Tudi z prižganimi svečkami. Praznovanje, tudi z vami, ker ste z mano na tej moji srčni poti.

Najlepše ali kaj mi najbolj pomaga, da sem pri sebi, pa je pisanje kar cenim, za kaj sem hvaležna. Pa tudi meditacija.

Kako sem hvaležna mojemu srcu, da bije. Očem, da vidijo. Pravzaprav celemu telesu, da sem. Se premikam. Govorim. Se izražam. Sem zlitje duše in telesa na zemlji.

Kako pojemo slona? Grižljaj po grižljaj! (Pustimo slona pri miru! Naj živi!) Vse je samo metafora za projekte. Korak po korak. Zdaj sem tukaj. Kaj sledi?

Kaj je naslednji logični korak?

Tako. Zdaj vem. Zdaj lahko stopim naprej.

Kako zabavno si je bilo dati masko na obraz. Taka lepljiva je. Posuši se na obrazu in potem jo v celem potegnem dol. Kako je to bilo žgečkljivo. Najprej je bila tako tekoča, potem pa mi je začelo kožo skupaj vleči. Neverjetno hranilno za mojo kožo in lahkotno zabavno za dušo.

Ni pa lepšega kot iti na dolg razvlečen sprehod, potem pa priti na toplo. Spila sem tako dober čaj z medom. Prav božansko je bilo. Rada imam svoje življenje.

Ljubek sijoč pristen srečen srčen dan!

Cmok! Objem!












P.S.: Poslušam svoje srce in mu dajem danes prostor, malo več kot včeraj, da je še bolj pristno v mojem življenju. Sem srčnost. To naj danes vodi moje poti! Brooke Fraser - Something In The Water  (https://www.youtube.com/watch?v=8Axj-xvyz8M)

Ni komentarjev:

Objavite komentar