Tako ko sem sedela na trajektu in gledala sledi motorja. Počasi so izginjale. Kar sedela sem še tam in gledala v njih. Sled, vidna, močna, a potem zbledi. Nevidna. Kot da je nikoli ni bilo. Nekako otožna sem bila, da zapuščam Split. A vseeno, sem se opomnila, grem novim dogodivščina naproti.
Ni zanimivo, da mi je to spominjalo na moje življenje. Kolikokrat preveč gledam v sled? Že davno je izginila, pa še jo obujam s spominjanjem. Zakaj? Zakaj si to delam?
Čakajo me novi otoki. Tako kot danes dobesedno. Vis.
Dovoljujem si danes in na sploh v življenju malo več užitka in srečnosti in lepih trenutkov. Vredna sem jih. Brez občutka krivde. Ne rabim jih nikakor plačati, se oddolžiti za njih. Nič. Sprejem jih kot darilo. Tako, iz srca. Ne tako, ko potem iz dolžnosti nekaj kupiš nazaj, ker moraš. Ne. Čisto darilo srca je. Dano samo meni in samo zame. Zdaj odpiram srce in ga čisto sprejemam.
Videla sem tako lepe pare. Prav čutila sem tisto njuno zadovoljstvo, ljubezen, pripadnost, oboževanje… To si želim zase.
Velikokrat sem potovala s partnerjem. Rada imam to svobodo, ki jo zdaj uživam. Res si naredim dan čisto po svoje. In to mi neznansko godi. Po eni strani tako močno, da prav uživam v potovanju sama. Zdaj sem na primer na tortici. Veganski. Presni. Božanska je. Kokos. Rafelo. Božanski, kremast okus. Rada jo imam. Lahko sem toliko časa tukaj kot želim. Lahko si izbiram, kar imam rada. V bistvu uživam zdaj bolj kot kdajkoli.
Prej v partnerstvih sem bolj prosila za to, kar sem si želela. Namesto, da bi vseskozi vedela, da imam pravico do samosvojosti. Saj sem vedela, samo se mi je bilo lažje prilagoditi, da nisem tečnarila ali nisem sploh rabila povedati, kaj si želim. Imela sem občutek, da tako nisem vredna tega. Kaj nit to zanimivo, da s takim veseljem, kot sem izpolnjevala želje partnerju, da bi jih on meni ali jaz sebi!? Prikrajšala sem ga, da bi mi lahko iskreno dajal in ob tem užival. V resnici pa sem že prosila ali izrazila svojo željo, kot da je to ne vem kaka usluga, ki je sploh nisem vredna. Uh, časi učenja in rasti. Še vedno so. In to imam rada.
Glede partnerja pa zaupam, da bo prišel pravi ob pravem času. Vmes pa sem lahko neznansko srečna in pristna. Potem privlačim nekoga ravno takega. Kar iščem, išče mene. Vem. Zaupam.
Uh, še zadnjič sem se povabila v galerijo na presno tortico. Danes. Tukaj v Splitu. Danes. Kako je bila dobra.
Ljubek pristen srčen srčen barvit dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Pristnost šteje. Kam te vodi danes potovanje? Kam te vleče? Odprimo srce pristnosti in bodimo, kar smo. Dragoceni smo, točno taki kot smo.
Ljubek pristen srčen srčen barvit dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Pristnost šteje. Kam te vodi danes potovanje? Kam te vleče? Odprimo srce pristnosti in bodimo, kar smo. Dragoceni smo, točno taki kot smo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar