Preveč!

Kaj sem se naučila to potovanje? Vsak dan je lahko pristen in raziskovanje.

Vsak dan sproti si ustvarjam življenje, kot si ga želim.

Manj je več. Sploh pri oblačilih. Zakaj sem imela za štiri dni šest oblek zraven? Vse sem nosila. Ampak zakaj!? Čisto z lahkoto bi nosila eno in isto vsak dan znova. Majic sploh nisem nič nosila. Zakaj sem pustila kratke hlače doma? Zakaj sem imela toliko dolgih hlač zraven? Oh, prosim, daj mi mir. O jaknah, da niti ne govorimo. In zakaj sem vzela najbolj težko jopico, ki še je bele barve? Kot bi nosila cigle po mestu, ne pa oblačil. Uh, preveč. Manj je več. Doma bom razredčila garderobo do minusa. Ali proti nič. Uh, preveč imam!

Najprej čas za kavo, potem pa počasi naprej raziskovanje po mestu. Vse me bo počakalo. Ruševinam in stenam se nikamor ne mudi. Ne danes. Meni pa tudi ne. Dopust je!

Rada imam jutra v mestu, ko še celo mesto spi. Takrat obožujem sprehode. To je moj čas.

Rada imam male kavarnice, kjer se lahko potopim v pisanje in pozabim na čas. Udobje, lep razgled, morje. To je to. Kava. Prijaznost. Mir. Dobra glasba.

Z lahkoto kam potujem. Tudi mogoče kam blizu. Ljubljano. Zakaj pa ne?! Mogoče samo za en dan!?

Doma preverim vso opremo. Kable in vse.

Najlepše pa mi je bilo, da sem sončni zahod lahko gledala dvakrat. V Splitu je tako malo naravne plaže proti Marjanu. Tam sem poslušala valovanje. In gledala sončni zahod. Potem pa sem šla nazaj proti promenadi in me je še tam enkrat čakal. Galebi so se tako lepo dvigali nad morje.

Ko pa sem bila na ladji, sem si najbolj od vsega samo želela malo sedeti pri morju. Poslušati valove in gledati sončni zahod. Pa kaj ni to izjemno!? Vse je čisto zastonj, pa mi je bil to največji luksuz in užitek. To je za mojo dušo.

Mislim, da malo preveč pretiravam z vegansko kavo. Ne! Če je meni pomembno. Potem pijem vegansko! Saj bi lahko čaj pila. In tudi bom. Ali limonado. Kdaj. Če pa si želim piti kave, pa bom pila kavo. S tem nobenemu ne škodujem, sama pa neizmerno uživam v pitju. Božansko je!

Uh, kako super mi je potovati.

Vredna sem dobrega življenja. Vredna sem sebe živeti v polnosti in pristnosti. Samo zato sem tukaj. To je pa potem moje življenje. Res. Z vsem srcem. Tako je! Zdaj pa počasi naprej. Čaka me nova dogodivščina. Gremo! Življenje je moje. Zdaj!

Pristen barvit dan, čisto po svoje!

Cmok! Objem!

P.S.: Življenje te ljubi. Zaupaš? Odpimo srce ljubezni. Zukaj je. V naših srcih. Danes si ustvarjajmo čudovito življenje, kot smo si ga vedno želeli...