To pa je darilo!!!

Tam je bila ena vrsta in vrata, pri katerih so hodili kar tako ven in noter. Postavila sem se v vrsto. Grad! Frida! Budimpešta! Raje sem vprašala, če res čakamo za to znamenito slikarko.

»Upam da.«

In tako smo polne upanja čakale skupaj. Vrsta se je hitro pomikala in kaj hitro sem bila v gradu. Kako dobro mi je delo, ko me je vprašala, če sem stara pod šestindvajset. Tako, za hec. Tako sem bila srečna, ko sem končno držala vstopnico v rokah! Da! To je darilo zame! Bila sem tako ponosna, srečna in vznesena, pa še niti noter nisem prišla.

Čisto normalno je, da oddaš nahrbtnik in podobne stvari v garderobo. Juhu! Notri sem! Barve so bile izjemne. Velika zelena stena z roza rožami in potem velik napis Frida Kahlo. Njena velika slika. Začelo se je z njeno časovno linijo in vzporedno, kaj se je zgodovinsko politično dogajalo v njenem času. Nekaj sem že vedela, veliko pa je bilo novega. Zraven so bile nanizane fotografije iz njenega otroštva, zakona… zanimivo.

Takoj sem opazila njeno prvo sliko. Bil je tako majhen format, intimno upodablja sebe z železno hrbtenico in solzami. Kar stopala sem naprej. Srkala vse te barve okoli mene. Vmes so bili video posnetki. Vsaka soba je bila druge žive barve. Sončno oker rumena. Živo roza. Močna modra. Prav uživala sem v premikanju iz prostora v prostor. Vse sem prebrala. Vse slike pogledala. Vse, kar je bilo napisano zraven slik. Zanimalo me je ozadje. Bila je izjemna portretistka. Tudi sebe je izjemno naslikala.

Najbolj se me je dotaknilo, kako je ljubila tega svojega moškega Diega. Pripravljena je bila sprejeti karkoli, da je bila z njim. Čutila sem toliko sočutja do nje, toliko poniževanj je prenašala. Prav zavestno sem se odločila, da si želim živeti polno. Dobro, pač pride trpljenje. Del življenja. Ampak, da ga bom zavestno izbirala, to pa si ne želim. Ustvarjam si ljubeče spoštljive tople dragocene odnose.

Res me je malo pretreslo to. ali pa sem samo videla sebe, kako sem vedno svojega moškega dajala na piedestal. Zdaj pa želim živeti samosvoje srečno življenje. Ker lahko, seveda skupaj s svojim moškim.

To mi je dalo fokus, da še bolj vem, kar si želim v odnosu.

Najbolj pa mi je bila všeč njena brezkompromisna osebnost. Bila je, kar je bila. Živela je življenje umetnice. Življenje je živela po svoje. Po tem si želim zapolniti to razstavo. To je ona. Drugačnost. Čutnost. Izraznost. Pristnost. Barvitost. Smeh. Resničnost.

Imejte čudovit izjemen radoživ igriv pisan srečen dan!!!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je pristen dan! Nov dan! Kaj če bi ga živeli po svoje!!! Življenje je tvoje! Življenje te ljubi!!!