četrtek, 25. oktober 2018

Proti morju!!!

Tako sem navdušena! Komaj čakam, da grem na pot! Prav srečna sem, da sem se podala na novo potovanje! To pa je tako za mojo dušo! Seveda je primorsko mesto! In še nekaj! Res mi je že od nekdaj všeč. In še nekaj. Malo bom šla tja refleksijo narediti za svoj rojstni dan. Tako.

Daleč od doma bolj jasno razmišljam. Drugačen urnik je. Imam še več časa zase. Rada bi tudi dokončala knjigo, ki jo pišem. Poglabljanje v nevidno, a močno energijo. Srčnost.

Kaj so vrline, ki jih občudujem pri drugih? To je tudi v meni. Kaj so vrline, ki jih obsojam pri drugih? To je tudi v meni. Logično. Celovita bitja smo.

Kaj je to naše potovanje? Od začetka do konca? Kaj je sploh omejenost? Mislim, da smo kot bitja neomejeni. Kaj pa si pustimo čutiti in biti, to pa je drugo. Sem lahko še bolj srečna? Seveda! Ampak danes sem že do polne kape! Komaj čakam, da se podam na potovanje duše! To je moja mala skrivnost! Ali pa ne! Saj bom povedala naprej!

Cenim, da imam tako lepo življenje, da si lahko to z lahkoto privoščim. Komaj čakam! Komaj čakam, da bom pila kavo po palmami. Se grela na soncu. Se sprehajala pri morju. Nabirala školjkice. Šla na razstavo! Uh, to sem že skoraj pozabila! Raziskovala zgodovino mesta. Prav komaj čakam! Vse to čaka name! Kako se že reče temu!? La dolce vita stil dopusta. Za dame. Uh, kje imam kakšen dober klobuk!? Res komaj čakam, da grem. Malo sem rezervirala v zadnjem trenutku! Ampak to mi je najlepše, da sem spontana. Sledim točno temu, kar mi je pomembno.

Kaj ni zanimivo, da se najprej pojavili občutki krivde? Tako dolgo grem? Kar sama? Pa ja! To si zaslužim! To je moje življenje. Moje življenje je zdaj! želim ga živeti pristno in polno!

Ljubek pisan dan!

Cmok! Objem!









P.S.: Odpiram svoje srce, poslušam ga in hodim po srčni poti. Pomagam drugim, da živijo iz srca.

Ni komentarjev:

Objavite komentar