Praznovanja...

Obožujem praznovanja.

Kako lep sončni vzhod je! Ravnina in nad njo meglica. Pastelni toni se razpršijo okoli nižine. Vmes pa potem kot disko krogla sije sonce. Vse je drugače, če je sonce.

Kako sem danes lahko bolj sonce? Sijem v svojih najlepših barvah. Kako sem danes lahko najboljša izvedba, različica sebe? Kam me vodi pot?

Točno tukaj kot sem, tu je moja pot. Tukaj sem. Zdaj v tem trenutku. In tukaj se vse začne. Moja pot. Kam me vodi srce?

Seveda danes k praznovanju. Komaj čakam! Moji najljubši ljudje. Tako. Sproščeno. Ker jih imam rada. Ker se rada pogovarjam z njimi. Uživam v tem. Veš kaj. Zdaj sem se nekaj spomnila. Bolj ko razlagaš ljudem in jim poslušaš ugajati, bolj to ne vodi nikamor. Če te ne marajo, te tako ne marajo. Če pa te imajo radi, pa tako vseeno, če razlagaš ali pojasnjuješ, kaj in zakaj, vseeno te bodo imeli radi.

Ljubek lep dan!

Objem! Cmok!

P.S.: Kdaj, če ne danes! Praznuj, kar si! Daleč smo prišli!