Razstava...

Počutim se tako sveže. Po navadi imam rada hitrost. S kolesom. (Vedno imam čelado na glavi. Zaradi sebe.) Danes pa je bilo tako na lahkotno. Počasi. Čisto počasi. Tako. Lahkoten veter v laseh. Mirno. Samo je letelo po ulicah. Čez most. Ravno je, počasi proti bregovom. Tako, proti zahodu. Sončnemu zahodu. Ljubko je bilo. Je.

Nevenka Miklič Perne

Zdaj pa sedim v senci tega ogromnega razvejanega drevesa. Zdaj je tudi vetrc. Čisto narahlo. Tako. Nežno. Ljubko. Božajoče. Prijazno! Za svežino.

Dogaja se. Umetnost. Nekaj me je vleklo sem. Bi šla malo pogledati? Malo pa že. Grem. Zdaj.

Uh, kako je to bilo dobro. Hej, celo poznam eno umetnico! Nevenka Miklič Perne! Čisto sem navdušena!!! To pa si je vredno pogledati! Vse v pojasnilih spodaj. Kako dobro! Za dušo. Kuža je prišel k meni. Tako mehki. Puhast. Malo sem mu dala roko za povohat! Ljubko. Nisem niti vedela, da je toliko mladih umetnikov. Izjemno. Pestro. Ljubko. Sveže kot zdaj vetrc v laseh. Nebeško. Pa samo malo sem prišla blog sem pisat… pa me je čakalo tako presenečenje. Izjemno. Zadovoljna.

Celo stanovanje sem si sčistila. Zdaj pa malo razvajanja. V senci. Prav magnetno me je vleklo k ustvarjalnosti. Vem. Nekaj znotraj mene me predobro pozna. Kako so mi všeč moji živo roza nohti na nogi. Ljubko. To je tudi na nek način umetnost.

Ljubek pristen ustvarjalne dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Sami si ustvarjamo ta dan! Čisto po svoje...

P.S.: Zdaj pa na razstavo! Samo do petka še je! Vredno jo je ogledati. (https://www.napovednik.com/dogodek488403_razstava_vabljeni_mladi_2018)