In vse...

Nežna glasba. Tako v ozadju. Pogled na morje. Modrino. Valovanje. Čisto na tiho. Mir.

Sredi mesta sem. Čisto ob obali. Pa vseeno je tak mir. Čolni se nežno zibljejo v pristnanišču. Lepo mesto je to. Primorsko. Seveda. To mi je všeč. Bližina. Lahkotnost. Igrivost vetra v vejah. Krošnje teh lepih starih oliv, ki mi dajejo senco za pisanje. Božansko.

Cel fotelj le zame. Podprat sem z tako ljubkimi rumenimi pojšterčki. Blazinami. Uživam. Tako bi lahko bilo moje žviljenje vsak dan. Saj sploh ne bi mogla razmišlajti kaj slabega. Niti kaj slabega privlačiti. Tako sem zadovljna. V polnosti. Ljubko je tukaj.

Listi so tako mentol zelene barve. tu pa tam pa je kakšen živo rumen vmes. Redek. Vse je barvno uskaljeno s pojšterčki živo rumene barve. To niso pojšterčki. To so velike blazine. Eno imam za hrbtom. Eno pa za podporo nogam. Za udobje. Samo za udobje. Je še kaj bolj pomembnega kot ta trenutek? Čisti užitek? Prisotnost? Polnost doživetja. Ravno je padel en rumen listek iz drevesa.

Fotelji in sedežne so tako lepo pleteni iz belega materiala. Lepo je vse usklajeno. Ljubko.

Čisto v ozadju pa modra črta morja. Tako. Za piko na i. Za popolnost. Obala.

S to belo obleko z velikimi rožami prav sodim sem. Barvno sem uskaljena.

Rada imam to lahkotnost. Zakaj je ne bi vzela zraven domov?

Ljubek ustvarjlalen dan poln izpolnjenosti!!!

Cmok! Objem!

P.S.: Odpri svoje srce! Hvala!