Za igrivost...

Danes je tako lep dan. Kaj če bi danes uživala kot prvič? Kaj če bi uživala še bolj? V tej kavi? V teh lepih sivkah posliakanih na skodelici? V tem ljubem latem robu, ki tako lepo poudari lepoto…

V daljavi slišim petje galebov. Pogled imam na tako polno figo, ki me prav razveseljuje. Moj sveži vitamin dneva. Ljubko je tukaj. Taki mir. Tako razkošje. Zavetje. Domačnost. Ljubkost. Morskost.

Sledim svojim občutkom. Počitek. Sprehod. Hrana. Zaupam svojemu notranjemu vodstvu, ki me vodi.

Skozi krošnjo dreves vidim tako lep čolnič, ki se počasi ziba na morju. Tako lahkotno. Čisto počasi.

Ni preveč vroče, ravno prav. Voda je tako osvežilna. Tako me zmrazi, ko se vržem vanjo. Potem pa ne bi šla ven. Ker sem rada v vodi. To me pa vedno tako poživi. Nekaj čarobnega je v morju. Nekaj čisto prazničnega. Tako. Za dušo. Vse. Tudi lahno zibanje vej oljke. Prav lepo je tukaj. Za nič na svetu ne bi menjala tega čudovitega trenutka. Pogled na moje pinki nohte. Zabavno lepo. Uskaljeno s rožami na obleki. Popolnost. Tako. Za zabavo. Za igrivost.

Smo kaj igrivi danes? Zakaj še ne!? Čas je! Čas je, da se veselim vsega, kot mali mali otrok. Vse je novo. Vse je polno veselega vznemirjenega pričakovanja. Iskric v očeh. To je popolnost. Za zdaj in za vedno. Ljubko je. Z vsem srcem.

Zdaj pa igrati! Takoj!!!

Ljubek pristen dan moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok!

P.S.: Objem!