Kako je
super, ko sem enkrat upoštevala pravilo, da je manj več. Pri pakiranju. Seveda sem
si še potem vzela rezervo zraven in kaj takega, kar je nepogrešljivo. Ampak saj
oblačila niso tako pomembna. Bolj je pomembno, da sem imela zraven knjigo in
kaj za pisanje.
Tako debele
fige so na drevesu. Zrele. Uh, so dobre. Grem si eno utrgati. Mmmmm, kako so
sladke in sočne. Ni boljšega za zajtrk! Ali pred zajtrkom. Zdaj pa že slišim
galebe, kako se oglašajo v daljavi. Verjetno so na otoku. In so se prebudili. Že
letajo visoko.
Nekaj še mi
je razodelo to potovanje. Manj kompiciram bolj sem izpolnjena. Lažje in bolj
lahkotno je. Vse gre tekoče. Tudi na cesti.
Škržati že
vabijo s svojim zvokom nekje v daljavi. To je morje!
Rada imam sprehode po obali. Samo tako, da si namakam noge. To je pe ravi užitek. To me pa
tako razveseli. To mi je pa v tako veselje.
Zadovljna sem!
In končno na morju! Jupi!
Ljubek sijoč dan!
Cmok! Objem!
P.S.: Pljusk z morja! Mate Mišo Kovač-Samo nas nebo rastavit može (https://www.youtube.com/watch?v=Rf47NkkBzuA)
Ni komentarjev:
Objavite komentar