Že vklesano v srce!

Zasledujejo me moje srečne številke. Samo moje. Vem. Samo jaz jih prepoznam. Ampak tri srca? Kaj pa to pomeni? Včeraj sem jih videla dvakrat. Očitno. Iskali smo glasbo za praznovanje. Živo glasbo. Kaj obstaja kak trio Tri srca? Kaj pa vem? Naj se vse pokaže ob pravem času.

Iskala sem nekaj določenega. Saj niso imeli. V prvi trgovini je bila tako lepa glasba. Kar ni še mi bilo za iti drugam. Potem pa sem že res bila predolgo. Stopim v drugo trgovino. Pesem se ne nadaljuje. Škoda. Včasih imajo enako radijsko postajo. Ne! Potem pa sem nekaj časa v trgovini in že slišim spet tisto! Kako me je to razveselilo! To pa je razkošje. Glasba mi sledi! Kako sem uživala! Kar pela sem si na glas zraven! Vse vesolje me želi presenetiti in razveseliti. Očitno vejo, kaj imam rada! Kaj rada! Obožujem!

Danes pa komaj čakam, da grem s kolesom v center. Vetrc v laseh. Vreme je tako vmes. Tako tako! Ravno prav za kolo! Soseda me vedno tako presenečeno gleda, ko pridem dol v obleki in čeladi na glavi. Vse gre skupaj! Vam povem!!!

Razmišljala sem o tem, kaj nas okrepi v tem, da se cenim. (Nikoli ni preveč dobro razmišljati! Potem se skoraj zakopljem v jamo. Ali pa kopljem in kopljem, dna pa ni! Ni bila dobra zamisel. Možgani najdejo milijon podobnih in vedno malo bolj pretiranih stvari. Nič ni res! Samo preteklost je! Na podlagi pretekosti, pa se ne morem odločati. Danes sem nova. Danes sem sveža.)

Tako sem prišla do ideje, kaj pa, če mi je vse dano. Kaj če mi je tako kot zrak, dano cenjenje. Samo vidim še tega ne. Seveda sem vredna. Vredna sem, ker sem tukaj. Vredna sem, ker sem se rodila. Samo srce polsušam. Dovolj je bilo analiziranja možganov. Danes sem pripravljena, da se mi to razodene. Pokaže! (Zdaj pa že tako pišem, kot da bo nekaj to v skalo vsekalo! Ne! Mogoče! Malo oblačno že izgleda! Saj vem! Vredna sem!)

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Vsak dan je praznik! 😎