torek, 17. julij 2018

Po kosih...

Kar mravljince čutim po nogah od užitka! Tako. Na sedežni. Doma. seveda. Ker sem si noge podložila z blazino. Za mirovanje. Za boljši in drugačen pretok krvi. To je to. Sprostitev. Mislim, da bi še zraven spadal sladoled. Vsaj lučka. Ali lubenica… Kaj pa zdaj? Seveda si želim. In to si bom tudi uresničila.

Nekaj novega preizkušam. Nekam sem preslišala. Ampak zdaj pa bo sigurno šlo. V drugo. To bi bilo dobro! Izjemno. Saj ni kaj takega. Samo je. Zame. Meni pomembno. To je dovolj. Brez razlage. To je to!

Zanimivo. Pesmi. Kaj rada poslušam? Kaj me razvedri? Na telefonu imam čisto posebno glasbo. Tako. Za mojo dušo. Za zvonjenje mislim. Tango. Plesno. To me vedno razvedri. Slučajno sem nekje danes ujela te tone. Zanimivo, kako vpliva glasba name. Kar nasmejala sem se zraven! Sigurno mi dviguje vibracijo!!!

Razmišljala sem o integriteti. Nekaj zdaj veliko nimam za povedati. To je, kot živim tako, kot si želim. Ali kot govorim. Ali tako, kot bi rada živela. Ali vsaj, da stopam proti temu, kaj bi rada. Uh, ta lestvica integritete me kar malo skrbi. Ne morem reči, da sem zgubljena. Točno vem, kaj moram. Eh, pusti moram. To ni treba. Nič ni treba! Samo živeti!!! Točno vem, kaj bi rada. Poznam smer. Nič novega. Je pa res, da me vedno znova vleče. Ampak akcija. Akcija v to smer! To pa se še mi zdi znanstvena fantastika. Ampak samo danes.

Kako se poje slona? To nam je vedno profesor Mulej govoril. Po kosih.

Slona imam. Oziroma. Vem, kaj je moj slon.

In res je velik. Zame. Slon pač. Samo slon! Lahko ga razkosam. Saj ne dobesedno. Uboga živalca. Samo tako. Na različne poddejavnosti. Potem pa ga vsak dan nekaj pojem. Tudi ne dobesedno. Samo tako. Po kosih. Ne res! Samo malo po malo! Slončku ne bi nič naredila!

Do domače udobje in vse to. To bi jaz sigurno krono dobila iz tega. ali diplomo. Ali doktorat tako. Ampak zdaj se ne rabim več oklepati poznanega. Samo malo stopim naprej. Mogoče samo mišji korak. To je dovolj. Za danes!

Ljubek pristen dan!

Cmok! Objem!









P.S.: Ljubezen najprej do sebe, potem do drugih. Smo danes prijazni do sebe? Kaj je najlepše, kar lahko danes naredim za svojo dušo, da je izpolnjena?

Ni komentarjev:

Objavite komentar