Sanjanje v barvah...

Zjutraj še je tako lepo sijalo sonce na vso moč. Zdaj pa je že malo bolj oblačno. Res je. Pozno sem imela zajtrk. Tako pozno, da bi se mu že lahko reklo kosilo. No. zdaj sem se spomnila, da sem že imela enega prej. Torej je vseeno bilo kosilo…

Jedla sem tako dober toast. Na sredini ga potlačiš z žlico ali vilico. Potem pa noter vliješ jajčko. Vse skupaj pa potem spečem v pečici. Dobro je. Popolno. Najlepše pa je, ko mi nekdo pomaga. Ali jaz njemu. Saj vseeno. Samo, da skupaj delava. Potem je takoj bolj dobro.

Kaj pa danes? Nič posebnega me ne čaka! Ravno zato je ta dan tako lep. Vse ure so mi podarjene, da je najlepši dan mojega življenja.

Poslušala sem tako dobro oddajo. O navlaki. Pa tudi o tem, kako nas naš notranji otrok želi zaščitit pred stvarmi, ki so nove in drugačne. Samo zato, da bi vse ostalo kot je. vse naredi za to, ker si misli, da smo tukaj najbolj varni. Želi nas obvarovati pred vsemi razočaranji, ki bi se lahko ponovila v prihodnosti.

V resnici pa je pomembno, da čutimo strah in da gremo naprej. Kar tako. Kar lahko. Sploh ne vem, če ima to smisel. Bistvo pa je, da zdaj pa zmoremo iti naprej.

Kaj pa to sploh pomeni v mojem življenju? Kaj pomeni iti naprej zame?

Imela sem tako lepe sanje. Še zdaj imam sladki priokus. Cela zgodba je bila z vsemi podrobnostmi. Enako počasi se je vse dogajalo kot zdaj. Kot bi normalno živela v sanjah. Dokler se ni začelo dogajati. Res dogajati! Kako zabavno. Rada imam svoje sanje. Pisanost. Doživljanje. Občutke. Lepo je bilo. Res lepe sanje.

Na okenski polici mi tako lepo cvetijo orhideje. Bela. Vijolična z velikimi madeži. Roza s pikami. Rada imam rože. Na balkonu pa zorijo jagode. Druga runda.

Ljubek pristen srečen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Življenje te ljubi! Fairground Attraction - Perfect (https://www.youtube.com/watch?v=txapREGWHp0)