Predokušanje...

Neka igrivost je v zraku. Mogoče pomladna?! Ali nagajivost… kaj ni popolno? Vse skupaj. Rast skozi vse, kar smo in kar postajamo. Uresničevanje sebe skozi namige duše. Ali vesolja. Ali univerzuma. Ali notranjega vedenja.

Vem, da sem več kot le to fizično. Vem. Ko poslušam tisti notranji glasek. Namige. Usmeritve. Prebliske. Kar nekam vse bolj steče. Namen je samo čim več se umiriti, da res lahko slišim. Da ne prevajam kaosa od zunaj ali od znotraj. Samo uskladim se s svojo naravo in vse teče gladko. Ali vsaj v zaželeno smer.

To pa meni daje narava. Sprehodi. Slikanje. Pisanje. Ih komaj čakam, da morje! Komaj čakam, da vidim, kam bom šla letos!? Uh, kako si želim že potovanja! Kako si želim! Samo še malo in se bo uresničilo! Popolnost!

Se že vidim na ležalniku ob malem bazenčku z limonado. Ananasovim sokom. Zjutraj kavica ob poslušanju šumenja valov. Kako razkošje! Palme! Osvežitev. Kakšen luksuz! Razvajanje v vseh pogledih. Kopanje v toplem morju. Dobra hrana… Res se že veselim! Vsak dan sem bliže temu.

Sonce! Razkošje uživanja vsak dan cel dan in samo to! Drugi dan pa spet isto! Kako razkošje! Komaj čakam! Najraje bi si že kar spakirala!

Danes me še bolj vleče, ko je že zunaj bolj toplo. Sonce že bolj močno greje našo zemljo! Prav vabljivo me zapeljuje iz hiše. Kot da sem dobila malo predokusa morja. Morskega. Božasnko!

Malo razvajanja pa bo že tako danes. S kavico kje zunaj. Kopeljo zvečer z morsko soljo… Predpriprave so tudi važne!

Ljubek pristen srčen dan!

Cmok! Cmok!

P.S.: Samo, da ti je lepo!?! Kaj še čakamo?! Dean Martin - Memories are made of this (https://www.youtube.com/watch?v=mv9PSkNkUfs)