Samo zame...

Kako lepo zjutraj ptički pojejo. No, saj zdaj tudi. Vesela sem, da imam pogled na tako lepa velika drevesa. Pokrajino v ozadju. Imam razkošje mesta, a vseeno imam naravo čisto na dotiku prstov. To mi je tako všeč. Mislim, da so bila ta drevesa posajena zame. Ti ptički ravno zdaj čivkajo samo zame. kako mi je lepo pri duši. Celo naravo imam otipljivo.

Narava je tudi v mojem stanovanju. Tako lepo mi cvetijo orhideje. Pravo veselje mi jih je pogledati. Kako lepa mavrica je bila zadnjič! Ena je bila močna, druga pa je bil čisto rahel odsev, kot nežna barvna senca! Kako me to razveseli!

Čarobnost! Čisto od blizu!

Rada imam svoje življenje. Lahkotnost. Smeh. Igrivost. Ustvarjalnost. Užitek. Toplino. Domačnost. Potovanja. Ali eno samo veliko potovanje.

Našla sem tako dobro knjigo. Komaj čakam, da jo pozneje berem. Kar vleče me k njej. Vedno jo nosim zraven, pa se potem vedno zapletem v kak klepet, da je ne morem brati. Danes pa je ta dan! Komaj čakam!

Vse izgleda čisto drugače, ko se usedem v visečo mrežo, no bolj viseč stol. Dam noge na ograjo in opazujem naravo. Oblake, kako počasi potujejo po nebu. Kdaj kakšen ptič preleti obzorje. Svet izgleda kar bolj prijazen, bolj majhen, bolj topel in ljubeč. V meni se naseli mir. Rada imam naravo, pa če tudi je kar z mojega okna.

Moja duša je sigurno zadovoljna, ko opazujem vse to. Cenim vsak trenutek. Življenje se kar umiri. Nič ni več tako pomembno, kar je bilo prej. Samo sem tam. Srečna, da sem. Zadovoljna, da lahko imam noge na ograji in se rahlo gugam. Samo opazujem.

Včasih so to najlepši trenutki, ko ne rabim početi nič. Hočem početi nič. Želim početi nič. Ne počnem nič. To je tako dragoceno. Že vidim, da je čas, da to ponovim. Samo, da pristavim za kavo!

Ljubek pristen ljubeč dan, moje drage, moji dragi!

Cmok! Cmok!

P.S.: Zaupam, da je vse v moje najvišje dobro in vseh vpletenih. Tako ali še boljše naj se zgodi! Por una Cabeza - Carlos Gardel (https://www.youtube.com/watch?v=Gcxv7i02lXc)