Ven vem, koliko ljudi se spomni velike debele sanjske
knjige. Tako oranžna je bila. Debela sigruno deset centimetrov. (Več kot pet pa
res. Ali pa vsaj več kot tri… Mogoče.) Vedno sva z babico gledali, kaj so
pomenile sanje.
Ponoči sem imela tako lepe sanje. Uh, ne vem ravno, če lepe. Žive. Vse se je zapletlo. Potem tudi razpletlo. Bila je življenjska zgodba
enega dečka. Od mladosti do starosti. Vmes je bilo polno zapletov. Na koncu pa
se je vse dobro končalo. Oziroma že prej.
Pogrešam babico. Njej sem lahko povedala vse. Vse neumnosti.
Nesmiselnosti. Vse je dobro sprejela. Bila je razum, modrost zame. Velikokrat
je sploh nisem poslušala. Naredila sem po svoje. Potem pa se je izkazalo, da je
imela prav.
Rada sem imela te obrede pri njej, ko mi je skuhala čaj. Z velikim
veseljem sva se pogovarjali. Tako dobro je kuhala. Vprašala sem jo, kdo jo je
tako dobro naučil. Rekla je, da sama.
Tako rada je imela knjige. Kuharske. Romane. In vse druge. Imela
je veliko knjižnico. Ljubezen do branja imam sigurno po njej. Rada pa je tudi »štrikala.«
Rada se spominjam moje babice. Rada me ima tako, in točno
tako, kot sem. Ravno zaradi tega, kar sem. To je tako dragoceno. Neprecenljivo.
Neprecenljivo lepi dan...
Cmok!
P.S.: Poglejmo zadeve iz zabavne strani... All I Wanna Do - Sheryl Crow (https://www.youtube.com/watch?v=a-SaoaXfz6E)
Ni komentarjev:
Objavite komentar