Najprej... Kaj!?!

Kaj pa to, ko sem še celo dopoldan hodila okoli z mastnimi lasmi? (Saj ni bilo celo dopoldne. Samo dve uri. Trgovina z oblačili. (Na hitro.) Druga trgovina z oblačili. (Na dolgo. S sokrivko. Če pa imajo tako lepe stvari! Oziroma vedno jih znava najti.) Kava. Dooolgo. In potem samo dolgo po tretji trgovini. Vse sem si oblekla, kar mi je bilo všeč. Nastale so zanimive kombinacije. Četrta kratko. Peta srednje. Potem pa domov…)

Vem. Čas je. Za barvanje… in to ne na platno. To sem že danes. Barva se je tako lepo razlila. Popolnost.

Vmes sem skočila na kavico. Temu pa se nikoli ne odpovem. In ker sem že bila zunaj v mestni džungli, sem še skočila po trgovinah. Taka. Ni za praviti. Saj sem imela namen, če pa so me zmotili (pa kaj še! Z velikim veseljem sem šla…).

Imam pa zdaj polno barve na glavi in sem cela skuštrana. Prikupno.

Včasih pride pogovor pred frizuro. To je vsekakor bolj pomembno. Pogovor je vsekakor bolj pomemben. V polnosti.

Vse se uredi, kot se mora. In kot je prav.

Rada bi napisala, kako obožujem barve. Skupaj lahko dam najbolj čudno kombinacijo.

Nepredstavljivo! In pride odlično. Zeleno majico z belimi pikami in rožasto krilo z vsemi mogočimi barvami. Osnova je močno marelična. Vsaka zase odlični. Skupaj? Hm? Tudi!

Obožujem živost barv. Obožujem, kako se vse lepo skupaj ujema. Ali ne. In je potem to lepota. Rada imam svoj stil. Barvit. Kičast. Preveč. A vseeno ljubek! Šik!

Rada bi še pa poudarila, da sem skoraj zavila v eno drugo trgovino, pa je vseeno bila predaleč. Verjetno še me zdaj ne bi bilo doma…

Tako je to, ko imam prosto imam prosto na polno! (Tudi skuštrana in z vetrom v laseh!)

Rada imam te spomladanske dni!

Ljubek dan poln srčnosti!

P.S.: Življenje je pestrost! Živimo to!