petek, 6. april 2018

Sij... sij!

Kaj pa to, ko sem po dolgem času pekla. In sploh ni bilo potrebno testa! Samo kekse spodaj popečeš! Potem pa še različne plasti! Skutina torta! Uh, kako dobro je uspela. Že od nekdaj so mi bile simpatične! Božanske so! Dodala sem malo manj sladkorja. Skoraj polovico manj… Bila je ravno prav! Rozine niso bile v receptu. Mislila sem jih samoiniciativno dodati, pa sem potem pozabila. Dodale bi tisto piko na i!

Kaj pa so rozine v mojem življenju? Kaj je tisti ščepec soli, ki daje mojemu življenju pravi okus? Da je bolj po moje, da je bolj pristno? Kaj sem ustvarila iz sebe, od znotraj navzven?

Sledi svojemu sijaju. Joseph Campbel

Lepše ne bi moglo biti povedano. In to je privilegij. Zakaj ga ne bi živela? Kar danes! Dovolj je odlašanja. Dovolj je. Lahko sem.

Moje rozine so definitivno slikanje in pisanje. Tudi ples. Fotografiranje. Sprehodi ob reki. Pitje tako dobre kavice, kot jo danes. S smetano. V največji skodelici, kar jo imam! Čisto počasi. Opazovanje sončnega vzhoda. Zahoda. Zvezd.

Včeraj sem se vozila in sem opazila prvo zvezdo. Ni še bila tema. Ni še bil mrak. Pripravljalo se je, da bo nebo pokrito s tančico črnih barv. Samo slutnja prihajajočega. Potem pa je mežikala ta svetla pikica. Kot bi kljubovala načrtom noči. Sijala je v vsej svoji lepoti. Še bolj. Se bolj odločno!

Ni tako tudi v življenju. Bolj je tema naokoli, bolj imamo priložnosti sijati v vsej svoji polnosti. Bolj smo bili v temi, bolj vemo, kaj si želimo. Še bolj odločena sem, kar si v resnici želim. Kot bi nam noč pomagala razjasniti želje. Razmazano nejasno sliko spremeni v najbolj ostre jasne razločne podobe. Tudi za to je tema dobra. In seveda za to, da se naspimo. Nič ni lepšega, ko sem v dnevu polnem občutij in doživetij, potem pa se zavijem v objem postelje. Taka popolnost!

Ljubek pristen dan poln ljubezni (tudi do sebe)!

Cmok! Cmok!









P.S.: Življenje je sladko! Bonnie Tyler - Total Eclipse of the Heart (https://www.youtube.com/watch?v=lcOxhH8N3Bo)

Ni komentarjev:

Objavite komentar