Kako obožujem sončne vzhode! Danes so bili oblaki obarvani
vijolično. Tako, kot bi jih nekdo nežno pobarval. Se jih samo nežno dotaknil z
barvami. Potem pa je že spodaj žarelo živo oranžno rdeče rumeno ognjeno sonce.
Vsak dan znova sem očarana nad lepoto narave. Vsako jutro
znova me povabi v to lepoto. To mi tako napolni srce z občutkom čudenja. Vse je
tako popolno. Čisto prav, kot mora biti.
Vsako jutro me kar povabi v lepoto dneva.
Povabljena sem vedno znova, da lepše negujem sebe.
Povabljena sem, da sem srečna, da delam, kar me veseli, kar
me razveseli in kaj me zabava.
Danes se mi naj pot sama razkrije. Odprta sem. Pripravljena
za vse lepo. Moje srce utripa v radosti. Kaj še je lahko lepše? Zdaj ravno
uživam ob moji kavi. Sonce je že više na nebu v tako lepo nežno rumenih tonih.
Kam te vabi danes dan? Kam si želi tvoja duša? Kaj si želi
tvoje srce? Kaj je lahko tvoje veselje danes?
Poslušaj se. Tisti ta prvi odgovor je pravi. Ti veš. Samo ti
veš zase. Poslušaj tisto tvoje notranje vodstvo, ki ti je vedno na razpolago.
Utišaj zunanji hrup. Poslušaj ta tišji, a ne manj vztrajen notranji glas. Bodi.
Bodi, kar si. Bodi, kar ti je resnično v veselje. Živi svoje najboljše
življenje. Ti že veš zase!
Taka vprašanja so pomembna.
Ni komentarjev:
Objavite komentar