Sladko, sladko... mmmm!

Že navsezgodaj zjutraj sem začela sladko. Včasih se prikrade kakšen dan. Nenapovedano. Sredi vsega. Čisto tako. Presenečenje. Kot bi bila nedelja sredi tedna. Ali nekaj takega. Praznik brez uradnega praznika.

In to zgodaj zjutraj je mišljeno ob pol dvanajstih. Nekje. Mogoče par sekund prej. Lahko sem dolgo spala.

Pripraviva si zajtrk. Imela sva tako dobro rdečo papriko. Med rezanjem sem že poizkusila, kakšna je. Tako je bila hrustljavo sladkasta. Ura je že zvonila za mehko kuhana jajčka. Vse sva že imela pripravljeno na mizi, kruhki so bili popečeni… Vse. Sol. Poper. To doda poseben okus. Brez tega ne gre!

Uživala sva ob zajtrku. Oba sva hvalila, kako je paprika res sladka. Pojeva vsak prvo jajčko. Potem pa ugotoviva! Jajce sva si poprala in sladkala! Vse imava v podobnih kozarčkih. Edino sol je s črnim pokrovom! Nikoli še nisem jedla sladke jajčke! (Razen v pecivu!) In paprika je zato bila tako sladka. Najboljša do zdaj!

Kako da nisva prej ugotovila? Očitno nama je pasalo!!! Je za probati, no! Ni tako slabo! Niti ni tako moteče, dokler ne spoznaš zmote!

Ljubek sladek dan, moje drage, moji dragi!

P.S.: Hej, danes si naredi dan po svoje! Čisto posladkano!

P.S.S.: Slika... Všeč so mi tako pisani cvetovi. Ne rabim biti samo ene barve! Sem, kar sem! Pisanost! Babica mi je dno kuhala čaj iz pljučnika. Skupja sva ga nabirali. Vedno sem bila vesela, ko sem ga kje našla! To me tako spominja na njo! Čista ljubezen!