Kje ga naj najdem?!!!

Danes me je tako prevzela glasba. V živo. Bobni! Kitara! Dobri glasi! Malo roka in malo jugo rocka!!! Uh!

Pogrešam gospoda, ki je igral tako dobro na harmoniko. V podhodu. Tam pri City centru v Mariboru. Ali pa na Gosposki ulici. Nostalgične pesmi, ki smo jih poslušali, ko smo se vozili na morje. Mišo Kovač. Kičo Slabinac... O Marijana... Zbog jedne divne crne žene... Take. Lušne! Pač te stare hrvaške. Pel je tako lepo. S tako lepim glasom. S takim občutkom. Imel je tako prijazne oči. Prav videlo se mu je, da poje z dušo. Pogrešam ga. Vedno mi je polepšal dan!

Vedno, ko sem šla mimo, sem si želela reči za teflonsko številko. Tako. Če bi imeli kako čago, da bi prišel. Zaigral par komadov. Zraven bi si peli. On je pel same take naše. Lepe. S srcem. Nikoli se nisem opogumila. Vedno sem mislila, eh, mu bom naslednjič rekla. Kako žalostno! Zdaj pa več ne igra. Res škoda! Kako mu naj zdaj rečem, da bi mi igral za rojstni dan!

Ne znam razložiti. Nekaj lepega je v teh pesmih. Neka čarobnost.

Danes pa sem slišala mlade, kako dobro so peli Parni Valjak - Lutka Za Bal
 (https://www.youtube.com/watch?v=5iW4HU4WCAc). Ajda mala dodji u moju sobu… Ma je dobra! Kako dobri bobni.

Igrali so tudi od Siddharte - Na Soncu. Kako dobro besedilo! Tu je malo začetka za »lušte«…

Jaz ne morem več v temi živet,

jaz bi hodil na soncu, jaz bi hotel tebe imet

zdaj ne rabim več ostalih stvari,

samo še svoje sanje in človeka kot si ti.

Uh, kako dobro! Ob poslušanju se je v meni prebudila tako radost! Vem. Glasba je taki užitek! To je čisto za mojo dušo. 

Ljubek dan poln ljubezni!!!

Cmok! Cmok!

P.S.: Če kdo pozna tega gospoda s harmoniko, naj mi javi... Mišo Kovač - Odvest ću te na vjenčanje (https://www.youtube.com/watch?v=RJhmgVpLEGc)