Proti svetlobi

Dobri smo po srcu. Če vidimo kje dojenčka, smo vsi celi razneženi. Aaaaaa, kako je lep. V resnici pa še imamo vsi to čarobnost v sebi. Vsi smo lepi od znotraj navzven.

Vem. Tako popularna je osebna rast in vse te metode, da se vzljubimo in se imamo radi. V resnici pa je naše bistvo že zdaj vredno ljubezni. Že zdaj smo čudoviti. Že zdaj smo enkratni. Že zdaj smo dragoceni.

Boj vleče ego stran v nas, da naredimo ne vem kaj vse in smo ne vem kaj vse, da smo potem včasih dobri in včasih vredni ljubezni. Pa še takrat dvomimo, da če se ne bi tako zelo trudili, če nas bi sploh imeli radi.

To je samo neskončna iluzija. Sami smo zdaj polni ljubezni. Samo smo že zdaj celoviti. Samo to sprejmemo. Čudoviti smo.

Danes pa še bolj čutim to čarobnost. Sonce je zunaj! Tako lepo se je razlilo po mojem stanovanju. Vse je oblilo s sovjo svetlobo. Tako je tudi pri nas. Če obraz obrnemo proti ljubezni, smo vedno v sijaju. Obsijani. V svetlobi. Kam smo namenjeni danes? Kam danes obračamo svoj obraz? Svoj fokus?

Danes je tak dan. Za poetičnost in lepoto.

Ljubek srčkan dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Danes je dan, ko sledimo svojemu srcu. Vodi nas v vse smeri. Drobne stvari so pomemben v življenju. Naj bo danes najlepši dan do zdaj. Dajmo mu priložnosti. Lep dan, lepo življenje.