Me slišiš? Hej!!!

Kako dobro je bilo brati v postelji! Prav pogrešala sem knjige. Saj sploh nisem vedela, da jih. Saj sem vsak dan skoraj malo brala. Ampak tako, kot te knjiga potegne vase. V zgodbe, pusti domišljiji prosto pot. Srečen si, kot je glavni lik srečen in žalosten, ko je junak žalosten. Njegovi uspehi so tvoji uspehi. Čisto sem padla noter. Dobro branje. Najbolj pa mi je bila všeč ta njegova narava, ki ga je klicala in je tudi naredil vse, da ji je sledil.

Dala mi je veliko misliti. Kje me kliče moja narava, pa se še delam gluho? Slišim, pa nočem slišati. Kako je to? Zakaj? Še kar vztrajam v tem udobju vsakdanjika. Ampak ta vsakodnevna rutina mi prinaša vsakodnevne običajne učinke, ki niso več tako posebni. Ne dajejo mi tistega pravega zadovoljstva. Bom še kar vztrajala v tem udobju, ki je samo navidezno?

Rada imam pustolovščino, sploh tako, ki je globinska. Znotraj sebe. Vse se spreminja v meni. Potem pa še navzven. Rada imam to drznost in svežino. Sama se najbolje poznam. Seveda je potem najlepše priti nazaj v zavetje doma. V moj brlog. Kaj sem slučajno medved? Rada bi si ustvarila svoj brlog čimbolj udobno. Samo zato, da potem grem raje v svet, sem tam vse, kar sem. celovitost. Pisanost. Drugačnost. Potem pa se spet vrnem v brlog.

Ne moram povedati, kako me je navdušil Freedy Mercury. Poslušala sem še nekaj njegovih intervjujev. Bil je čisto sproščen, tak kot je. Povedal je, da je samo to, kar je. Da je spontan na odru, Da dela to, kar mu je res v veselje in to zna najboljše. Navdih vedno priteka. Deli samo njegov pogled na teme (ljubezen), ki so jih že vsi občutili. Več mi je tudi, kako je vse stavke končal z "darlig". Moja draga, ljubi, ljubček, srček. Kako simpatično. Čisto samosvoj je bil in je v tem užival. Izražal je svojo edinstvenost. Bil je drugačen in imel je pogum, da je živel čisto po svoje.

Ljubek sijoč pristen samosvoj dan!

Cmok! Objem!

P.S.: Živim polno srčno življenje in tako naj bo srce danes naš kompas. Samo danes. In potem vsak dan! Tako je!