Preko...

Najboljše pa je bilo na meji. Slovenija. Hrvaška. Kar šla sem!

Seveda s potnim listom. Vsi smo morali izstopiti. Mislila sem, da je to tako hitro. Nič si nisem vzela.

Niti malo ni bilo potem čudno, da sem krožila kot nora okoli, da nisem zmrznila. Na avtobusu pa puloverček. Šal. Bolj koca kot šal!  In še bundica s kapuco!

To ni bila niti malo šala! Vse so pregledali. Poskenirali. Bilo nas je trideset potnikov. In petindvajset narodnosti. In to smo ponovili dvakrat. Samo, da sem drugič šla tako zadekana, kot da zmrzuje zunaj. Pa ni! Bilo je celih sedem stopinj. Najlepše pa je bilo,  da so se zvezde videle tako lepo! Tako lepo so sijale. Polepšale so mi noč!

Potem pa sem tako zaspala! Za celo uro! Pokrila sem se s koco šalom in se samo naslonila.

Božansko! Zdaj pa čakam na prevoz naprej! Zdaj pa si želim počasi za četi iskati prevoz za naprej. Božansko! Komaj čakam. Tu sem videla, da imajo enake akcije za Rovinj za deset evrov ali Pulo enako! To se splača pogledati. Juhu! Zdaj pa dalje!

Ljubek prisrčen dan!

Cmok! Objem!

P.S. Danes je tvoj dan!